Nasilje v zdravstveni negi

Vedno znova se pojavljajo naslovi, kot je ta: »Negovalec ubije stanovalca domov za ostarele« ali »Škandal v domu za ostarele - stanovalci mučeni in premalo oskrbovani«. Vsakič, ko se prebivalstvo razreši, vsakič, ko politiki in strokovnjaki podajo izjave. Kaj pa vodi do nasilja nad ljudmi, ki potrebujejo oskrbo? Umor in uboj nista redna dneva v domovih upokojencev in ostarelih; agresija na negovalce se pojavlja tudi doma. Kdaj in kje se začne nasilje v oskrbi?

Aklimatizacija na spremenjene življenjske razmere

Trenutno v Zvezni republiki Nemčiji potrebuje oskrbo približno 2 milijona ljudi. Kdor potrebuje nego, se sooča s popolnoma novo življenjsko situacijo. Glede na stopnjo svoje potrebe po oskrbi se morajo odreči samostojnosti in so pri vsakodnevnem življenju odvisni od pomoči drugih. Frustracija in jeza, tudi agresija, vsaj v začetni fazi niso redki. Osebje mora biti sposobno spoprijeti se s temi čustvi osebe, ki potrebuje nego, pa tudi s fizičnimi omejitvami, ki predstavljajo potrebo po negi. Potem so tu še svojci: pogosto se počutijo krive, ker ne morejo več ali nočejo skrbeti za družinskega člana doma. Te tri skupine se združijo, ko oseba potrebuje oskrbo. Vsi so vključeni v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki se osredotoča predvsem na ekonomske vidike oskrbe.

Kaj je nasilje?

Javna agresija na ljudi, ki potrebujejo oskrbo, vključno z umorom, ropom in prevaro, je kljub vsem senzacionalnim poročilom redka. Kljub temu to nasilje obstaja in se včasih že zgodaj razglasi: Glede na študijo profesorja psihiatrije Wittener, dr. Karla, je Chefarzt iz PC-ja. Marien - bolnišnica v Hammu in lastnica psihiatrične univerze na univerzi Witten / Herdecke, ki skrbi za "cinično grozljivost" nasproti okupaciji, kar se pokaže že razmeroma pred dejanskim dejanjem v brutalnem jeziku in samoizolaciji znotraj delovne skupine. Beine pravi, da je ena od možnosti za zgodnje odkrivanje in preprečevanje nasilja v zdravstveni negi v delovnem ozračju, v katerem lahko klinično osebje pogovor odkrito o njihovih agresivnih fantazijah. Takšne kulture odprte razprave pa v bolnišnicah in domovih za ostarele skoraj ni.

Subtilno nasilje

Nasilje v zdravstveni negi pa je običajno veliko bolj subtilno in ga pogosto niti ne razumemo kot agresijo. Kršitev občutka sramu, pomanjkanje prehrane, higienska zanemarjenost, verbalni napadi in fizični napadi v vseh odtenkih so na seznamu obtožb. Nepooblaščeno zadrževanje, ki je ponoči še bolj pogosto ponoči kot podnevi, pri katerem so pacienti, ki potrebujejo oskrbo, po Kazenskem zakoniku pomeni kaznivo dejanje odvzema prostosti. Agresija je prav tako pomembna, kadar so pacienti brez dovoljenja ali prepovedani pogovor in prikrajšan za pozornost.

Pogosto nezavedni

V mnogih primerih se ti izpadi ne zgodijo zavestno. Breme vsakodnevnega upravljanja opravil zaposlenim v številnih oskrbovalnih ustanovah, namenjenih donosnosti, ne omogoča dovolj časa, da se individualno in intenzivno odzovejo na svoje stroške. Stare, bolne ljudi je treba nagovoriti in jim zagotoviti osebno nego. V mnogih primerih svojci niso pripravljeni ali sposobni biti ta kontaktna oseba. Zato bi moralo biti v domovih za ostarele in za ostarele veliko več časa in osebja za individualno oskrbo bolnikov.

Težko ravnotežje

Toda obtožba (čeprav subtilnega) nasilja nad starejšimi ima vidik, ki ga v javni razpravi pogosto spregledamo. Domovi in ​​negovalci so dolžni zagotoviti oskrbo, ki jo navadno z veseljem izpolnijo. Kaj pa naj storijo, ko denimo starejša oseba z demenco noče jesti z rokami in nogami? Kaj pa, če se bolnik, ki leži v blatu in urinu, ne more umiti in se ne bo pustil umiti? Kako ravnate s pacienti, ki besnejo in napadajo svoje stanovalce ali celo negovalno osebje?

Veliko število neprijavljenih primerov

Natančen obseg nasilnih dejanj v domovih za ostarele in ostarelih ni znan. Število neprijavljenih primerov pa je po ocenah Kuratorium Deutsche Altershilfe (KDA), Deutscher Berufsverband für Altenpflege (DBVA) in Sozialverband Reichsbund (RB), ki so moči združile že leta 1998, v skupni pobudi proti nasilja v domovih za ostarele. Natančne številke ali študije o tem niso na voljo. Zaradi strahu pred represalijami žrtve, njihovi sorodniki in tudi zaposleni pogosto molčijo. Konec leta 2001 je Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice s sedežem v Strasbourgu izrazil močno kritiko nemških domov za ostarele. Strasbourg je poročal, da je do 85% prebivalcev nemških domov za starost podhranjeno, vsak tretji pa trpi zaradi dehidracija ker se daje premalo tekočine. Zdravstvena služba, kot nadzor doma na domu zdravje obstoječih primanjkljajev kakovosti ne vidi kot posamezne primere, temveč kot strukturno pogojen problem. Sama zdravstvena služba je kritizirana s strani upraviteljev domov: odgovorna je namreč za razvrstitev znotraj zdravstvenega zavarovanja in s tem tudi neposredno za sredstva, ki so na voljo domovom za oskrbo.

Izčrpanost, preobremenjenost, pomanjkanje kvalifikacij

Izčrpanost, preobremenjenost in neustrezna usposobljenost negovalnega osebja so na vrhu seznama vzrokov za pomanjkljivosti v oskrbi starejših. Število oskrbovancev domov za ostarele demenca in duševna bolezen nenehno narašča in se bo v prihodnjih letih še povečeval. Hkrati je fluktuacija osebja zelo velika: le redki ostanejo na svojih delovnih mestih dlje kot 5 let, ker se ne morejo spoprijeti s fizičnimi in psihološkimi zahtevami. Strokovnjaki vidijo 50-odstotno kvoto usposobljenega osebja, določeno v Odloku o domovih, le kot spodnjo mejo. Menijo, da bi bilo za znatno olajšanje razmer v nemških domovih potrebno vsaj 60-odstotno razmerje. Predvsem pa je pomanjkanje usposobljenosti domačega osebja na področju "psihiatrije". Nemško strokovno združenje za geriatrično oskrbo je že pozvalo k obsežnejšim kvalifikacijam iz psihiatrične gerontologije. "Okrogla miza", ki sta jo leta 2003 na novo postavili zvezni ministri Renate Schmidt (družinske zadeve in starejši državljani) in Ulla Schmidt (Zdravje) za izboljšanje standarda zdravstvene nege je obravnava kakovostnih vidikov zdravstvene nege v starosti do leta 2005, čeprav zakon o zagotavljanju kakovosti zdravstvene nege že velja od leta 2002. Ustanovitev okrogle mize je nerazumljiva mnogi vpleteni, saj so po njihovem mnenju specifikacije že ustrezno opisane v novem zakonu. Precej pomembnejša je temeljna preusmeritev ciljev in namenov oskrbe starejših, ki na prvo mesto postavlja kakovost življenja in spoštovanje individualnosti.