Predstavitev
Hrustanec je trdno, toda elastično tkivo in je sestavljeno iz mreže vezivnega tkiva vlakna. Tako imenovani hialinski hrustanec poravna površine sklepov in zagotavlja, da kosti skupnih partnerjev ne drgnite drug o drugega. Če se obraba sklepov (artroza), se zgodi, sklep hrustanec izgubi snov.
V primeru začetne obrabe to vodi do bolečina na začetku gibanja ali po daljšem ali napornem gibanju. Kasneje, bolečina tudi v mirovanju. Da bi odložili kirurško zamenjavo sklepa, obstajajo pristopi za obnovo izgubljenega hrustanec in tako zmanjša simptome artroza.
Ali je mogoče hrustanec obnoviti?
Rekonstrukcija izgubljenega hrustanca je težka. Še posebej, če je že veliko obrabljenega hrustanca obrabljeno, je obnova hrustanca težka ali pogosto nemogoča. Vendar obstajajo različni pristopi za preprečevanje nadaljnje razgradnje hrustanca in aktiviranje možnih kopičenja hrustanca, zlasti če poškodbe hrustanca še ni preobsežen: Sem spadajo zlasti prehrana in vadbena terapija.
Na primer v prehrani je treba pogosteje uživati različna živila, ki zmanjšujejo razgradnjo hrustanca, na primer krompir ali riž, in se izogibati hrani, ki pospešuje razgradnjo hrustanca, kot so jajca, mlečni izdelki ali alkohol. Ker hrustančnega tkiva ni neposredno dobavljeno kri, pomembno je, da z vadbo spodbudimo izmenjavo tekočin in presnovo v hrustancu, da se lahko okvarjen hrustanec obnovi. Da bi s telesno vadbo pozitivno vplivali na tvorbo hrustanca, skupni nežni športi, kot je npr plavanje, veslanje ali pa je treba izbrati kolesarjenje.
Uporabljajo se lahko tudi pripravki za zaščito hrustanca in nabiranje, kot je glukozamin, ki naj bi spodbudil nastajanje novega hrustanca. Injekcija hialuronska kislina ali polinukleotidni gel, ki aktivira hrustančne celice, naj bi zmanjšal nelagodje pri razgradnji hrustanca. Drug pristop, ki je še posebej koristen za mlade bolnike z osteoartritisom, pri katerih hrustanec še ni močno prizadet, koristi novim raziskavam, pri katerih se v poškodovani sklep vbrizgajo lastne matične celice, ki se nato lahko pretvorijo v hrustančne celice.
Druga možnost je presaditev lastnega hrustanca (avtologna presaditev hondrocitov). Pri tem postopku na primer nepoškodovan hrustanec vzamemo iz kolena in ga gojimo v laboratoriju, preden ga ponovno vstavimo v okvarjeno območje. Vendar je bila ta metoda uspešna le pri manjših poškodbe hrustanca.
Vsi članki v tej seriji:
