Določene motnje ritma
V nadaljevanju so posamezne motnje ritma podrobneje opisane in razložene, kako nastanejo in s katerimi simptomi so povezane. Najpomembnejši instrument za diagnosticiranje srčnih aritmij je EKG (elektrokardiografija). Različne srčne aritmije vodijo do značilnih sprememb na EKG.
Ti so tudi tukaj opisani. Žal je pravilno "prebrati" EKG zelo težko, kar zahteva veliko znanja o fizioloških procesih srce. Po opisu posameznih srčnih aritmij boste našli nekaj razlag o osnovnem delovanju EKG.
Splošna terapija
Vsaka srčna aritmija ne zahteva takojšnje terapije, saj številne oblike - zlasti pri drugih srce-zdravi bolniki - ne predstavljajo nevarnosti in ne vodijo do fizičnih omejitev. Najpogostejša motnja ritma pri zdravih srcih so odvečni utripi, imenovani tudi ekstrasistole. Terapija je torej potrebna le, če je že prednapetemu dodana motnja ritma srce ali če spremljajoči simptomi vodijo do subjektivno močnih telesnih ali psiholoških okvar.
Na splošno ločimo med njimi: pri čemer je vrsta ritem terapije odvisna od vrste motnje (tahikardna, bradikardična motnja, dodatni utripi itd.) Pri antiaritmični terapiji na osnovi zdravil se uporablja več zdravil, ki jih delimo na štirje različni razredi: v 1. razred spadajo snovi, ki blokirajo tako imenovane natrijev kanali v srcu (npr. flekainid) 2. razred vključuje snovi, ki blokirajo? 1 receptorje (zaviralci beta, npr.
metoprolol) 3. razred vključuje kalij zaviralci kanalov (npr amiodaron) in 4. razred vključuje snovi, ki zavirajo kalcij kanalov (npr verapamil). Vsa ta zdravila želijo uravnavati in stabilizirati pogostost srčnega utripa.
Tako imenovana električna terapija po eni strani vključuje implantacijo a spodbujevalnik v primeru srčna aritmija zaradi česar srce utripa prepočasi. Električna naprava stimulira srčne mišice, da se krčijo v določenem ritmu, tako da je zagotovljeno dovolj redno črpanje. Po drugi strani pa implantacija a Defibrilator je tudi del električne terapije, pri čemer se to prednostno uporablja v primeru prehitrih motenj ritma (npr. ventrikularna fibrilacija).
Če naprava zazna ritem, ki mu uide izpod nadzora, v srce pošlje trenutni val, ki ga običajno pripelje nazaj v normalen, urejen ritem. Vendar pa zunanji električni šok se lahko uporablja tudi za obnovo srca v normalnem ritmu v primeru srčnih aritmij, zlasti v atriju (npr. atrijska plapola, atrijsko fibrilacijo). Ta postopek se imenuje električna kardioverzija in se izvaja v kratki anesteziji z manjšim odmerkom kot defibrilacija (kardioverzija s pomočjo zdravil se lahko izvaja tudi brez anestezije!)
Med invazivnimi metodami ritmske terapije je tako imenovana ablacija katetra. Tu se lokacije motenj ritma posebej iščejo med pregled srčnega katetra in nato srčno tkivo, odgovorno za srčna aritmija je električno sklerozirano.
- Zdravila
- Električna in
- Invazivna terapija,
