Okcipitalni reženj
Anatomija in funkcija: v zatilnem režnju, ki se nahaja v zadnji jami nad možganov, leži vizualno središče, torej del vizualnega sistema. Informacije prihajajo iz mrežnice prek optični živec (2. lobanjski živec) v optični hiasm (križanje optičnega živca), kjer informacije zunanjega (stranskega) vidnega polja prehajajo na nasprotno stran. Vlakna še naprej tečejo v optičnem traktu, pri čemer desni optični trakt vsebuje informacije o notranjem (medialnem) vidnem polju desnega očesa in stranskem vidnem polju levega očesa zaradi križanja v kiazmi.
Vlakna segajo skozi Corpus geniculatum mediale v talamus in kot vizualno sevanje primarne vidne skorje v zatilnem režnju. Nahaja se na območju sulcus calcarinus. Ko informacije iz očesa pridejo do primarne vidne skorje, se ljudje zavedajo, da nekaj vidijo, vendar vizualni vtis še ni razložen.
To se zgodi le v sekundarni vidni skorji, ki je v bližini primarne. Klinično ozadje: Poškodbe na področju vidnega sistema lahko povzročijo številni dejavniki, kot so vnetje, travma ali tumorji. Simptomi takšne lezije se lahko zelo razlikujejo tudi glede na njeno lokacijo. Tako lezija primarne vidne skorje le na eni strani povzroči izgubo vida na medialni strani enega očesa in stranski strani drugega očesa ( istoimenska hemianopsija).
Poškodbe na obodnem predelu vidne skorje vodijo tudi do izgube vidnega polja, kar je običajno relativno značilno. Če pa je prizadeta sekundarna vidna skorja, to ne vodi do izgube vidnega polja oz slepota. Bolniki še vedno vidijo, vendar ne morejo več razlagati tega, kar vidijo (vidna agnozija). Eden od primerov je neprepoznavanje obrazov, ko je vid nedotaknjen (prosopagnozija).
Temporalni reženj
Anatomija in funkcija: temporalni del je osrednji del slušnega sistema, torej sluha. Informacije se prenašajo skozi slušne živčne celice v Ljubljani notranje uho do živčne celice jedra v podolgovati možganski kosti (nucleus cochleares). Tu obstaja tonotopska klasifikacija, tj. Klasifikacija informacij glede na višino in pogostost.
To najdemo tudi v možganski skorji. Po prehodu podolgovate možgane večina živčnih vlaken preide na nasprotno stran na poti v možgansko skorjo, manjši del pa se nadaljuje na isti strani. Pot se nadaljuje do zgornjih oljčnih koščic in nato kot lemniscus lateralis do spodnjih kolikul štirih nasipnih plošč srednjega mozga.
Od tu se živčna vlakna nadaljujejo do Corpus geniculatum mediale v talamus in od tam kot slušno sevanje do primarne slušne skorje na območju prečnih navitij temporalnega režnja. Na ta način se manjši snopi vlaken križajo z ene strani na drugo, tako da primarna slušna skorja na eni strani prejme informacije o tem, kaj se sliši iz polžnice na obeh straneh, kar je bistveno za usmerjen sluh. V primarni slušni skorji se zaslišanec zave, kaj sliši, vendar brez razlage.
To se zgodi le v sekundarni slušni skorji. Ko so informacije prispele sem in so bile obdelane, se slišani zvoki na primer prepoznajo kot besede, melodije ali zvoki. Zanimivo je, da je za obdelavo in prepoznavanje in razumevanje govora odgovorna predvsem sekundarna slušna skorja dominantne poloble, v kateri je Brocin govorni center.
Zato ga imenujemo tudi senzorični govorni center ali območje Wernicke. Nasprotno pa je za sekundarno slušno skorjo nedominantne poloble bolj verjetno, da obdeluje stvari, kot so melodije. Zato je ključnega pomena za razumevanje in prepoznavanje glasbe.
Klinični razlog: Lezija primarne slušne skorje ene strani ne vodi do gluhosti, temveč do zmanjšanja sluha v obeh ušesih. To je posledica dejstva, da živčna vlakna na poti iz notranje uho do možganske skorje večkrat prečkamo na nasprotno stran in polovico možganov tako prejme informacije o slišanem iz obeh ušes. To pa pomeni tudi, da če je motena primarna slušna skorja na eni strani, je usmerjen sluh bistveno težji.
V primeru lezije sekundarne slušne skorje so simptomi zelo odvisni od tega, ali je prevladujoča ali nedominantna hemisfera možganov je prizadeta. Če je območje Wernickeja, tj. Sekundarna slušna skorja dominantne poloble, poškodovano, je razumevanje govora močno oslabljeno. Pogosto veliko govorijo (logorrhea), vendar brez občutka za tujca.
Ne zavedajo se, da to, kar govorijo, nima smisla. Po drugi strani pa lezija sekundarne slušne skorje na nedominantni polobli povzroči izgubo glasbenega razumevanja, vendar ne poslabša govora.
