LOWN Klasifikacija | Ekstrasistola

LOWN Klasifikacija

  • Preprosta stopnja VES I: Monomorfni VES pod 30-krat na uro Razred II: Monomorfni VES nad 30-krat na uro
  • Stopnja I: Monomorfna VES pod 30-krat na uro
  • Stopnja II: Monomorfna VES več kot 30-krat na uro
  • Kompleksna stopnja VES III: polimorfna stopnja VES IVa: trigeminus / pari Stopnja IVb: salve Stopnja V: “Fenomen R-on-T
  • Stopnja III: polimorfna VES
  • Stopnja IVa: Trigeminus / pari
  • Stopnja IVb: Salve
  • V razred: »Pojav R-on-T
  • Stopnja I: Monomorfna VES pod 30-krat na uro
  • Stopnja II: Monomorfna VES več kot 30-krat na uro
  • Stopnja III: polimorfna VES
  • Stopnja IVa: Trigeminus / pari
  • Stopnja IVb: Salve
  • V razred: »Pojav R-on-T

Simptomi ventrikularnih ekstrasistol so podobni simptomom supraventrikularnih ekstrasistol, zato bolniki pogosto nimajo simptomov. Glede na resnost ventrikularnih ekstrasistol bolniki pogosto doživijo srčno jecljanje oz srčni zastoj, zlasti kadar ekstrasistole povzroči kompenzacijski premor. V primeru izrazitejših prekatnih ekstrasistol se lahko število primerov poveča, saj nepravilno udarjanje srce ne more več zagotavljati ustrezne oskrbe z kri za organizem.

V zelo redkih primerih lahko ventrikularne ekstrasistole povzročijo tudi ventrikularno fibrilacijo in nenadno srčno smrt, vendar je pogosteje to povezano s predhodnimi srce napadi ali druge bolezni srca.

  • Motnje zavesti
  • sleparija
  • Slabost ali omedlevica (sinkopa)

Kot smo že omenili, se pri zdravih ljudeh pogosto pojavijo ekstrasistole, zato je natančna razlaga vzrokov pogosto težavna. V srce-pri zdravih ljudeh lahko na primer pride do povečanih ekstrasistol.

Povečana aktivnost vagusnega živca, ki inervira srce, lahko vodi tudi v ekstrasistole. To se lahko zgodi zlasti pri ljudeh, ki so zelo športno aktivni. Poleg teh dejavnikov imajo lahko ekstrasistole tudi organske vzroke v samem srcu.

Ekstrasistole pogosto povzročajo bolezni koronarne arterije (koronarna srčna bolezen), kot so srčni napadi. Prejšnji srčni napad je pogosto povzročil brazgotinsko tkivo na srcu, ki blokira normalno prevodnost srca z električnim vzbujanjem in tako lahko povzroči ekstrasistole. Bolezni srčne mišice (kardiomiopatije) in vnetja srčne mišice (miokarditis) so lahko tudi vzroki za ekstrasistole.

Vzroki zunaj srca pa so lahko odgovorni tudi za ekstrasistole. Hipertiroidizemna primer lahko povzroči povečano ekstrasistolo zaradi povečane količine ščitnice hormoni v krvnem obtoku, saj je to stanje primerljivo s trajnim vzbujanjem organizma. Drug vzrok za ekstrasistole je lahko elektrolitska motnja, zlasti kalij in magnezijev ravnovesje je treba preveriti.

V primeru kalij pomanjkanje, zlasti terapija z dehidrirajočimi zdravili (diuretiki), je treba preveriti, ker lahko to zdravljenje pogosto povzroči izgubo kalij in tako lahko povzroči tudi razvoj ekstrasistol. Druga zdravila, ki lahko sprožijo ekstrasistole, vključujejo digitalis, simpatomimetike, antiaritmike in triciklične antidepresive. Pri sumu na ekstrasistole je treba vedno preveriti morebitne neželene učinke na srce, po potrebi pa je treba po posvetovanju z lečečim zdravnikom dajati ali ukiniti različne odmerke.

  • Čustveno vznemirjenje ali nestabilnost
  • Huda utrujenost
  • Poživila, kot so alkohol, nikotin ali kofein
  • Uporaba drog (kokain, amfetamini)

Diagnozo ekstrasistol skorajda izvaja izključno EKG in dolgoročni (24 ur) EKG. Možen organski vzrok za ekstrasistole je mogoče razjasniti le z EKG. EKG za vadbo se pogosto uporabljajo tudi za preverjanje, ali se ekstrasistole pojavljajo le pod stresom ali so od njega neodvisne.

Podobna opažanja so lahko v 24 urah dolgoročni EKG. Tu se srčna aktivnost beleži v 24 urah, bolnike pa tudi prosijo, naj natančno zapišejo, kaj so storili, kdaj in kdaj ter ali so opazili ekstrasistole, na primer kot spotakanje srca ali utripanje srca. Na ta način je mogoče dati izjave, ali so ekstrasistole in določeni vedenjski vzorci, kot je jutranje pitje kave, vzročno povezani.

Na podlagi dolgoročni EKG, ventrikularne ekstrasistole lahko razvrstimo po klasifikaciji LOWN. Poleg tega lahko diagnozo še potrdi ergometrija ali ultrazvok pregled srca (ehokardiografija). Vendar natančno diagnozo ekstrasistol iščemo le pod nekaterimi merili.

Če se ekstrasistole pojavljajo posebej pogosto (več kot 30-krat na uro), so posledica bolezni srca ali povzročajo simptome, je priporočljivo natančneje pregledati ekstrasistole. Na EKG se lahko ekstrasistole pojavijo drugače, odvisno od časa, ko se pojavijo glede na normalno vzbujanje srca. Običajno lahko v EKG prepoznamo ekstrasistole po tem, da je drug kompleks QRS, torej še en srčni utrip, očitno zunaj običajnega srčnega ritma. Odvisno od tega, ali gre za monomorfne ali polimorfne ventrikularne ekstrasistole, so lahko dodatni kompleksi QRS različno spremenjeni in popačeni.

Če je ekstrasistole sledi kmalu po dejanskem srčnem utripu, nato pogosto nastopi kompenzacijski premor, kar pomeni, da običajnega srčnega utripa ni mogoče opraviti, ker srce še vedno vznemirja ekstrasistola. V EKG lahko to prepoznamo po večji vrzeli med dvema običajnima vzbujenjima in an ekstrasistole vmes v primerjavi z dejanskim ritmom. Športna aktivnost je zdrava, ohranja kondicijo telesa in duha ter preprečuje številne civilizacijske bolezni.

Kljub temu se ti dodatni srčni utripi lahko pojavijo med športno aktivnostjo. Mnogi ljudje doživljajo ekstrasistolijo samo med športom, saj je takim športom bolj naklonjen. Razloga za to sta dva: Prvič, v telesu med vadbo relativno primanjkuje kisika, saj se med fizičnim naporom porabi več kisika kot v mirovanju.

Pomanjkanje kisika lahko povzroči povečane ekstrasistole, ker lahko sproži možna nihanja v celicah srčne mišice. Drugi razlog za povečan pojav ekstrasistol med fizičnimi napori je sproščanje adrenalina, ki ga telo potrebuje za prilagoditev športni aktivnosti. Z aktiviranjem simpatičnega živčni sistem srca, adrenalin povzroči povečanje srčni utrip in kontraktilnost srčne mišice, pa tudi pospešitev prenosa dražljajev in znižanje praga vzbujanja. Zaradi spodnjega praga vzbujanja je pojav ekstrasistol verjetnejši, saj lahko morebitna nihanja na koncu srčnega delovanja lažje presežejo potrebni prag potenciala. Športnim aktivnostim so torej naklonjeni ekstrasistoli, ki pa so pri srčno zdravih ljudeh popolnoma neškodljivi.