Laser za oči: laserska korekcija oči

Na žalost ni vzročnega zdravljenja za miopija. Zato osebi z napako ne preostane drugega, kot da se obleče očala ali za boj kontaktne leče. Poleg tega obstajajo tudi kirurški posegi s posebnim laserjem (excimer laser), ki so zdaj znanstveno priznani in uveljavljeni. Vendar ta zdravljenja niso primerna za vsakogar in niso brez tveganja. Potrebujejo izkušenega roženice ali očesnega kirurga in jih je treba izvajati samo v klinikah, ki imajo s tem zdravljenjem rutino. Poleg tega je treba spomniti, da je kirurško zdravljenje miopija ne zdravje zavarovalno ugodnost in jo mora nositi pacient.

Fotorefraktna keratektomija (PRK).

v "fotorefrakcijska keratektomija, «Se laserski žarek uporablja za odstranjevanje tkiva z roženice. Za miopija, je osrednja roženica selektivno sploščena, zaradi česar se vpadna svetloba po zdravljenju slabše lomi. Ta postopek se uporablja samo za zmerno kratkovidnost (do največ -6 dioptrij). Pri 90 odstotkih operiranih se lahko okvarjen vid posledično zmanjša (na vrednost med +1 in -1 dioptrija). Najboljši rezultati so doseženi pri nizki kratkovidnosti. Operacija, ki se izvaja ambulantno, traja le nekaj minut. Oko predhodno anesteziramo s kapljicami. Zdravnik z instrumentom odstrani zgornjo pokrivno plast roženice - epitelija. Nato laser odstrani predvideno količino roženice s premerom 6 do 7 milimetrov. Poseg za pacienta ni preveč stresen, saj je neboleč in po zaslugi laserja tudi brezstičen.

Po operaciji očesa

Takoj po posegu se zmanjša ostrina vida. Poleg tega - ko učinek solze obrabi - bolečina pojavi, ki se po 2-3 dneh že umiri. Refrakcijska moč očesa lahko v prvih mesecih po zdravljenju še vedno niha. Povečana občutljivost na svetlobo in bleščanje ter rahla motnost roženice lahko trajajo nekoliko dlje (približno pol leta). Poleg tega lahko pride do prekomerne ali premajhne korekcije zaradi zdravljenja, ki zahteva drugi postopek ali nadaljnje nošenje vida pomoč. PRK se uporablja od leta 1986, nemško oftalmološko društvo in Strokovno združenje oftalmologov pa ga je leta 1995 uvrstilo med znanstveno priznane postopke za korekcijo kratkovidnosti do približno -6 dioptrij in astigmatizem (patološka sprememba ukrivljenosti roženice) do približno 3 dioptrije.

Za hudo kratkovidnost: "laser in situ keratomileusis" (Lasik).

Za hujše kratkovidnost, pride v poštev še ena laserska metoda, tako imenovana „laser in situ keratomileusis“ (LASIK). Pri tej metodi tanko loputo roženice najprej skoraj odrežemo in zložimo nazaj. Zdaj se laser uporablja za odstranjevanje tkiva znotraj roženice. Nato se loputa ponovno zloži nazaj in po nekaj minutah je roženica spet posrkala sosednjo loputo. Končno, solze in se uporabi povoj ali leča za povoj. Ta metoda se je izkazala za posebno uspešno pri kratkovidnosti v območju od minus 4 do minus 10 dioptrij. Tu je stopnja uspešnosti med 70 in 90 odstotki, odvisno od začetne vrednosti refrakcijske napake. V večini klinik se operacija izvede dva zaporedna dneva ali pa se v enem postopku operirajo obe očesi.

Tudi za daljnovidnost

Daljnovidnost lahko popravimo z LASIK do +3 dioptrije, z nekaterimi omejitvami celo do +5 dioptrije. Pri tem postopku se tkivo roženice na obodu roženice odstrani z laserjem. Osrednja in s tem optično učinkovita roženica je s tem razdeljena tako, da se ustvari "plus leča". LASIK se uporablja od leta 1990, nemško oftalmološko društvo in Strokovno združenje oftalmologov pa ga je leta 1999 uvrstilo med znanstveno priznane postopke za korekcijo kratkovidnosti do približno -10 dioptrij in astigmatizem do približno 3 dioptrije.

Tveganja in neželeni učinki

Prednost LASIK-a pred PRK je, da površina roženice ni uničena. Zato je brazgotin veliko manj kot po PRK in jih ni bolečina po operaciji. Tveganje, da bi se po slabšem videl LASIK kirurgija kot prej je zelo nizka. Stopnja zapletov za LASIK je manj kot 1%, vendar kot pri vseh medicinskih postopkih tudi preostalega tveganja ni mogoče popolnoma odpraviti:

  • V mraku ali temi se lahko pojavijo bleščanje in zaznavanje haloov ter dvojne konture. To lahko omeji sposobnost vožnje med nočno vožnjo. Vendar se te spremembe običajno pojavijo le pri kratkovidnosti nad -5 dioptrije in pri daljnovidnosti.
  • V redkih primerih lahko drgnjenje očesa povzroči premik roženice, kar zahteva novo operacijo.
  • Redko se lahko v prvih nekaj tednih pojavi vraščanje površinske plasti roženice pod loputo roženice. Tudi v tem primeru bo morda potrebna druga operacija.
  • V zelo redkih primerih lahko preveč oslabitev roženice vodi do izrastka (keratektazija).
  • Zelo redko pride do poslabšanja vida ali okužbe z brazgotinami.