Običajno okluzija ustreza običajnemu položaju zapiranja zob, ki se običajno pojavi pri največkrat pogostih stikih. Pri malokluzijah običajno okluzija ne ustreza fiziološko predvideni okluziji. Tako imenovani okluzija črta pomaga objektivizirati malokluzije ugriza.
Kaj je običajna okluzija?
Običajna okluzija ustreza običajnemu položaju zapiranja zob, ki se običajno pojavi pri največkrat pogostih stikih. V zobozdravstvu okluzija ustreza zaprtju zobnih vrstic. To je položaj, ki ga zaseda spodnja vrsta zob glede na zgornjo vrsto zob, ko je čeljust v zadnjem položaju ugriza brez omejitev zaprta. Dve glavni vrsti okluzije sta statična in dinamična okluzija. Pri statični obliki okluzije pride do združitve spodnje in zgornje vrste zob do največjega možnega večtočkovnega stika in brez premikanja spodnje čeljusti. Običajna okluzija je podoblika te vrste okluzije. Natančneje gre za običajno okluzijo zob z največjo interkuspidacijo. Izboki in jamice v zgornji in spodnji čeljusti se popolnoma prepletejo. Kontaktne točke okluzije ležijo na tako imenovani okluzijski ravnini. Namesto da je ravninska, je ta sagitalno in prečno ukrivljena ali zvita. Medicinski izrazi Spee in Wilsonove krivulje opisujejo to ukrivljenost.
Funkcija in naloga
Ko usta je zaprt, zobje spodnja čeljust samodejno pridejo v stik z zobnimi grebeni zgornja čeljust v postopku. Stične točke med spodnjim in zgornjim delom zobovje odvisni od posameznega primera. Običajna okluzija vključuje zobne stike, ki se pojavijo med zgornja čeljust in spodnja čeljust med pacientovim običajnim ugrizom. Običajna okluzija je sprejeta razmeroma nezavedno in je z zavestnimi procesi ni mogoče spremeniti v stikih z zobmi. V večini primerov običajna okluzija ustreza položaju interkuspidacije in s tem ugriz do največkratnega večkratnega stika zobovje. Zamašenost je običajno nepravilna okluzija. Okluzijska ravnina ali žvečilna ravnina ustreza prostorski ravnini, kjer so vrstice zob spodnjega in zgornja čeljust srečati. Gradijo ga povezovalne črte med incizalno kontaktno točko zob 31 in 41 ter distalno izboklino zob 36 in 46. Pri zdravi običajni okluziji okluzijska ravnina prehaja skozi ustnic zaporna črta in je tako približno vzporedna s povezovalno črto obeh zenic in vzporedna s Camperjevo ravnino. Ortodontija definira okluzijsko ravnino za običajno zdravo okluzijo kot povezovalno črto med dvema konstruiranima točkama. Točka vPOcP je definirana z razpolovitvijo vmesne razdalje pri pregrevanju sekalca in tako ustreza srednji točki na črti, ki povezuje kontaktne točke spodnjih maksilarnih centralnih sekalcev. V tej shemi hPOcP ustreza ditalni kontaktni točki molarjev v okluziji kot druga zgrajena točka. Okluzijska ravnina zagotavlja meroslovno orientacijo kotov spodnjih in zgornjih zob ter omogoča prikaz kota okluzijske ravnine na različne referenčne točke. Če običajna okluzija preveč odstopa od zdrave okluzijske ravnine, je prisotna napačna okluzija. Angulacije in okvare sistema zobovje je mogoče objektivizirati zahvaljujoč tej ravnini. Okluzijska ravnina je okvirno povprečje krivulje klinične okluzije. Ta Speejeva krivulja ustreza naravnemu toku okluzalnih ravnin posameznih zob. Raven običajne okluzije praviloma ne ustreza idealni ravnini.
Bolezni in pritožbe
Pri disgnatiji se običajna okluzija bolj ali manj razlikuje od naravne okluzijske ravnine. Te ugotovitve vključujejo nefiziološki razvoj spodnje čeljusti ali čeljusti, kar lahko povzroči premik posameznih zobnih vrstic. Poleg pro- in retrogenije sta pro- in retrognatija tudi disgnatija. Mandabularni prognatizem in mandibularni retrognatizem sta značilna primera takšnih malokluzij. Mandabilarni prognatizem je genetsko pogojen. Brada in spodnji del ustnic pri tem ugrizu štrli in nastane pozitiven korak ustnic. Sprednji zobje v spodnji čeljusti so v običajni okluziji pred sprednjimi zobmi maksile. Posledica je lahko poškodba prizadetih zob in poškodba parodoncija. Prezgodnja izguba zob je mogoča kot pozna posledica. Pri retrognatiji spodnje čeljusti, ki je prav tako genetsko pogojena, odmikajočo brado spremlja štrleči zgornji del ustnic. Tako nastane negativni ustni korak. Sprednji zobje zgornje čeljusti prihajajo pred sprednje zobe spodnja čeljust med okluzijo. Pogosto spodnja čeljust dodatno ugrizne v nebo. Ta vrsta motokluzije lahko povzroči tudi poškodbe zob ali parodoncija, kar lahko vodi dolgoročno do prezgodnje izgube zob. Pogosto se zobne anomalije ocenjujejo na podlagi običajne okluzije prvih spodnjih molarjev do prvih zgornjih molarjev. Ta ocena poteka po klasifikaciji Angle. Ugotovitve ustrezajo razredom kotov I, II1, II2 ali III. V razredu Angle I se sprednji vrh zgornjih šestih molarjev vmeša med izbokline spodnjih šestih molarjev. Ta okluzijski položaj ustreza tako imenovani nevtralni okluziji. Ugotovitev razreda kota II1 je prisotna, če je sprednji vrh šestletnega zgornjega dela molar zamaši pred sprednjim vrhom šestletnega spodnjega molarja in zgornji sprednji zobje štrlijo. Ta običajna okluzija je predvsem posledica dolgotrajnega sesanja palca med otroštvo. V ugotovitvah razreda Angle II2 je sprednji vrh šestletnega zgornjega dela molar okludira pred sprednjim vrhom šestletnega spodnjega molarja in zgornji sprednji zobje so nagnjeni palatalno. Kotni razred III je prisoten, ko sprednji vrh šestletnega premolarja zapre zadnji del drugega vrha šestletnega premolarja.
