Oblike demence
Različne oblike demenca lahko ločimo med seboj na različne načine ali razdelimo v skupine. Lahko se sklicujemo na lokalizacijo sprememb v možganov, vzroku njihovega razvoja in osnovni bolezni. Če se degenerativni procesi pojavijo na določenih lokacijah v možganov, pogosto jim sledijo tipični simptomi, ki se lahko, če so lokalizirani drugače, pojavijo šele pozneje.
Vendar domnevno specifičnih simptomov ne bi smeli šteti za dokaz ustrezne oblike demenca. Če obstaja kakršen koli sum, je treba vedno opraviti nadaljnje diagnostične teste, da se pridobi jasnost glede klinične slike. Razlikovanje med primarnim in sekundarnim demenca je narejena na ravni vzroka bolezni.
Če obstaja primarna demenca, je razlog za to neposredne spremembe v možganov. Ti so lahko degenerativni (Alzheimerjeva bolezen) ali žilni, torej žilni. Sekundarno demenco pa povzroča druga osnovna bolezen, ki nima nič skupnega z možgani.
Bolezni kardiovaskularni sistem, igrajo vlogo zastrupitve, presnovne bolezni in bolezni nalezljivega, vnetnega ali endokrinega izvora. - Kortikalna demenca: Pri kortikalni demenci (skorja = skorja) patološke spremembe vplivajo na možgansko skorjo. Možganska skorja, ki se nahaja na zunanji strani možganov, je odgovorna za številne funkcije.
Na primer, spomin, motorične sposobnosti, občutljivost in govor nadzira ta. Skladno s tem poškodba možganske skorje povzroči okvaro spomin funkcije, omejene sposobnosti razmišljanja in govora ter motorični primanjkljaji. Osebnost, ki je še posebej nadzorovana s pomočjo čelnega režnja, je sprva manj prizadeta.
- Frontalna demenca: Frontalna demenca se koncentrira na čelni del, ki se nahaja na sprednji strani možganov. Odgovorna je za oblikovanje osebnosti in načrtovanje dejanj ter njihovo upoštevanje. Pomanjkljivosti čelnega režnja vodijo do močnih sprememb v značaju pacienta in pogosto do negativnih sprememb v družbenem vedenju.
Načrtovanje ali organiziranje miselnih procesov lahko poteka le počasi ali pa sploh ne. Pacient deluje nekontrolirano, pri čemer njegova inteligenca običajno ni omejena. The spomin je tudi sorazmerno dobro ohranjena, kot tudi sposobnost orientacije v prostoru in času.
- Subkortikalna demenca: Subkortikalna demenca (pod = spodaj, skorja = skorja) obstaja, kot že ime pove, pod možgansko skorjo na območju možganske skorje. bazalni gangliji. bazalni gangliji so živčna jedra, ki služijo obdelavi najrazličnejših informacij. Zaradi počasnejše obdelave, ki se pojavi pri subkortikalni demenci, se pacientov duševni tempo zmanjša.
Deluje in razmišlja počasneje, lahko se slabo koncentrira ali odziva na spreminjajoče se okoliščine. Afektivne motnje dopolnjujejo klinično sliko s povečanim draženjem, pa tudi s pomanjkanjem sodelovanja in brezvoljnosti. Med laiki se Alzheimerjeva bolezen pogosto uporablja kot sopomenka za demenco ali obratno.
Ta predpostavka je napačna. Demenca sama po sebi ni bolezen, ampak predstavlja kombinacijo različnih simptomov - sindroma. Ta sindrom je del številnih možganskih bolezni, ki se nato štejejo za demenco, torej sprožijo demenco.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša od teh demenčnih bolezni in je verjetno zato tako tesno povezana z besedo "demenca". Približno 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco trpi za Alzheimerjevo boleznijo, lahko pa so tudi druge bolezni. Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna bolezen (poslabšanje živčni sistem), ki se z napredovanjem poslabša. Tako imenovani plaki (beljakovin) se kopičijo v možganskem tkivu, kar povzroča simptome, včasih tudi demenco.
Vsi članki v tej seriji:
