Vitamin A: Ocena varnosti

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je nazadnje ocenila vitamini in minerali za varnost leta 2006 in za vsako mikrohranilo določili tako imenovano sprejemljivo zgornjo raven vnosa (UL), če so na voljo zadostni podatki. Ta UL odraža največjo varno raven mikrohranila, ki ga ne bo povzročal škodljivi učinki če jih jemljemo vsak dan iz vseh virov.

Največji varen dnevni vnos za vitamin A je 3 mg (= 3,000 µg). 3,000 µg vitamin A ustreza 10,000 XNUMX ie (mednarodne enote). Največja varna dnevna količina za vitamin A je skoraj 4-krat večji od dnevnega vnosa, ki ga priporoča EU (referenčna vrednost hranil, NRV).

Ta vrednost velja za ženske v rodni dobi, nosečnice, doječe matere in moške. EFSA je to vrednost glede na varnost nerojenega otroka določila za ženske v rodni dobi, da bi zaščitila nerojeno življenje pred teratogenimi učinki (učinki, ki lahko povzročijo malformacije v zarodkov).

UL ne velja za ženske v postmenopavzi. Priporočljivo je, da omejijo vnos vitamina A na 1.5 mg na dan zaradi povečanega tveganja za osteoporoza (izguba kosti) in zlomi (zlomljeni kosti).

Več kot 95% dnevnega vnosa vitamina A v populaciji je pod največ 3 mg retinola. Zaužen provitamin A (npr beta karoten) se v telesu pretvori v vitamin A le v primeru pomanjkanja.

V študijah je bila ugotovljena povezava med visokim vnosom vitamina A in jetra cirozo (končna stopnja kronične bolezni jeter) so opazili le nad količino 7.5 mg vitamina A na dan, ki so jo jemali 6 let.

Za nosečnice pod previdnostnimi vidiki za nerojenega otroka velja naslednje:

Nosečnice imajo povečano potrebo po vitaminu A. Zaradi velikega pomena vitamina za pljuč razvoju in zorenju, je treba biti pozoren na ustrezno oskrbo, zlasti v 2. in 3. trimesečju (tretje trimesečje).

Občutljiva faza za zarodkov obstaja le v prvih dveh mesecih. V tem času se lahko nerojeni otrok odzove na nenavadno prekomerne količine vitamina A. Vendar z običajnim vnosom vitamina A v običajnem prehrana, nosečnice še zdaleč niso pretirane količine, ki bi lahko negativno vplivale na nerojenega otroka. Takšnih količin ni mogoče doseči z uživanjem hrane in s pravilno odmerjenimi pripravki vitalnih snovi.

Samo poraba jetra in izdelki, ki vsebujejo jetra, zavzemajo poseben položaj in so z nenadzorovano visoko vsebnostjo vitamina A v območju, ki lahko negativno vpliva na razvoj nerojenega otroka. Nosečnice naj se zato izogibajo prehranjevanju jetra v prvem trimesečju (tretje trimesečje). Druga živila, ki vsebujejo vitamin A, ne predstavljajo večjega tveganja za nerojenega otroka. Provitamini vitamina A (npr beta karoten) so dobra alternativa, saj jih je mogoče nadzorovano absorbirati in po potrebi pretvoriti v vitamin A. Preveliko odmerjanje vitamina A ni mogoče.