Omega-6 maščobne kisline spadajo v skupino nenasičenih maščobnih kislin. Bistvene so za telo, kar pomeni, da jih je treba oskrbeti s hrano.
Kaj so omega-6 maščobne kisline?
Omega-6 maščobne kisline so večkrat nenasičene maščobne kisline. Najpomembnejši omega-6 maščobne kisline so linolna kislina (LA), gama-linolenska kislina (GLA), dihomo-gama-linolenska kislina (DHGLA) in arahidonska kislina (AA). Omega-6 je v svoji kemični strukturi maščobna kisline imajo več kot eno dvojno vez. Za razliko od omega-3 maščobnih kisline, Omega-6 maščobne kisline imajo prvo dvojno vez na šesti ogljika atom. Linolna kislina je za telo nujna. Vse ostale omega-6 maščobne kisline lahko iz te maščobne kisline.
Funkcija, učinek in naloge
Esencialne maščobne kisline so za telo vitalnega pomena. Na primer, linolna kislina igra vlogo pri kisik prevoz. Skupaj z različnimi žveplo-vsebujejo encimi, lahko aktivira absorbiran kisik in hemoglobina tvorba. Hemoglobin je rdeča kri pigment. Sestavljen je iz različnih beljakovin in se lahko veže kisik. Poleg tega so nenasičene linolne kisline pomembna sestavina celičnih membran. Samo redna oskrba z linolno kislino ohranja celične stene prožne in elastične. Poleg tega je linolna kislina pomembna za zdravje od koža. Prostaglandini tvorijo se tudi iz linolne kisline. Te ne samo urejajo holesterol ravni podpirajo tudi funkcijo rdeče kri celic. Poleg tega lahko linolna kislina prenaša v maščobi topne toksine do organov za izločanje koža, pljuča, ledvice in črevesje. Gama-linolenska kislina je tudi sestavni del celičnih membran. Tako kot linolna kislina ima tudi gama-linolenska kislina pomembno vlogo pri koža zdravje. Ko gama-linolno kislino uporabimo zunaj, koža postane bolj prožna. Pri notranji uporabi se okrepi naravna pregradna funkcija kože. Gama-linolenska kislina lahko blažilno deluje tudi pri nekaterih kožnih boleznih, kot je npr nevrodermatitis or akne. Potreben pa je tudi za izdelavo t.i. eikosanoidi. Prav tako se pretvorita dihomo-gama-linolenska kislina in arahidonska kislina eikosanoidi. Eikozanoidi so hormonom podobne snovi, ki delujejo kot nevrotransmiterji ali imunski modulatorji. Zlasti sodelujejo pri vnetnih procesih v telesu. Eikozanoide lahko razdelimo v štiri skupine: Prostaglandini, prostaciklini, tromboksani in levkotrieni. S pomočjo Omega-6 maščobne kisline, te snovi lahko proizvaja katera koli celica. Imajo pomembno vlogo v kri strjevanje, pri razvoju povišana telesna temperatura, pri alergijskih reakcijah, pri razvoju bolečina ali vnetje. Medtem ko je funkcija Omega-6 maščobne kisline ker so vnetni mediatorji pomembni, lahko spodbuja tudi prekomerni vnos omega-6 maščobnih kislin vnetje in vazokonstrikcijo v telesu zaradi vnetnih mediatorjev, ki se proizvajajo. Vsi eikozanoidi pa nimajo protivnetnega učinka. Nekatere snovi sel imajo celo protivnetne lastnosti. Arahidonska kislina najdemo pri moških sperme in je potrebna za tvorbo hormona testosteron. Konjugirana linolna kislina ima močno antioksidant učinek. Pozitivno vpliva na glukoze in presnova maščob in lahko prepreči arterioskleroza, saj lahko zmanjša raven maščob v krvi. Lahko tudi prepreči sladkorna bolezen mellitus, saj ima regulacijski učinek na kri glukoze ravni. Nekatere študije kažejo, da ima konjugirana linolna kislina celo antikancerogene učinke, torej proti rak celice.
Oblikovanje, pojavnost, lastnosti in optimalne vrednosti
Omega-6 maščobne kisline so za telo nujne. Človeškega telesa zlasti linolne kisline ne more proizvajati in je odvisna od vnosa s hrano. Ostale omega-6 maščobne kisline lahko delno sintetiziramo iz linolne kisline. Linolno kislino naravno najdemo v hladnostisnjena rastlinska olja, kot so koruza olje iz kalčkov, črna kumina olje, sojino olje, sončnično olje, olje pšeničnih kalčkov ali olje žafranike. Najpomembnejši viri gama-linolenske kisline so večerna prvoroga olje, boražino olje in črni ribez. Alfa-linolenska kislina se nahaja v zeleni listnati zelenjavi, lanenem olju, olju repice in sojino olje. Eikozapentaenojska kislina in dokozaheksaenojska kislina, dva presnovka alfa-linolenske kisline najdemo v mastnih ribah, kot so skuša, losos in sled. Polinenasičene maščobne kisline najdemo tudi v mesu in mleko. Pri tem pa je količina močno odvisna od krme živali.V skladu s priporočili nemškega Društva za prehrano (DGE) mora odrasel človek dobiti 30% dnevnega vnosa energije iz maščob. Delež esencialnih maščobnih kislin naj bi bil približno 3.5%. Med esencialne maščobne kisline niso vključene samo omega-6 maščobne kisline, temveč tudi omega-3 maščobne kisline. Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami naj bo med 5: 1 in 15: 1. Vendar večina ljudi zaužije deset do dvajsetkrat več maščobnih kislin omega-6 kot omega-3 maščobnih kislin.
Bolezni in motnje
Pomanjkanje omega-6 maščobnih kislin lahko povzroči kožne motnje. Vnetno suho ekcem je tipično. Izpadanje las je tudi opaziti. Druge posledice pomanjkanja vključujejo povečano dovzetnost za okužbe, celjenje ran motnje in kardiovaskularne težave. Simptomi hudih pomanjkljivosti vključujejo oslabljene jetra presnova, ledvice uničenje tkiva ter sterilnost žensk in moških. Vendar je pomanjkanje omega-6 maščobnih kislin precej redko. Običajno s hrano zaužijemo dovolj maščobnih kislin. Pomanjkanje gama-linolne kisline se običajno pojavi zaradi večje porabe. To lahko velja za premalo gibanja, pretirano alkohol zaužitje ali težki kadilci. Bolezni prebavni trakt ki ima za posledico kronično malabsorpcijo, lahko povzroči tudi pomanjkanje maščobnih kislin omega-6. Nerojeni in novorojenčki so še posebej občutljivi na takšno pomanjkljivost. V večini primerov pa količina omega-6 maščobnih kislin v prehrana je previsoka. Prekomerni vnos vodi do večje proizvodnje eikozanoidov. To lahko vodi do povečanega vnetje v telesu. Sumi se tudi, da nesorazmerje z omejenostjo omega-3 maščobnih kislin povečuje tveganje za kap in rak.
