Delci so izraz, ki se uporablja za opis različnih trdnih in tekočih delcev, ki se kopičijo v zraku in ne poniknejo takoj na tla. Izraz zajema tako imenovane primarne sevalce, ki nastanejo z zgorevanjem, in sekundarne sevalce, ki nastanejo s kemičnimi postopki. Ločimo med finim prahom PM10 (trdne snovi), ki je velik 10 mikrometrov, in PM2.5, ki ima manjši premer. Zaradi majhne velikosti delcev delcev ni mogoče videti s prostim očesom; le nekatere vremenske razmere ga naredijo vidnega v obliki meglice. Primarne delce ustvarjajo neposredno emisije. Te lahko proizvajajo vozila, peči in toplarne ter nekateri industrijski proizvodni obrati. Ljudje sami nosijo velik del krivde za delce. Vendar pa ga lahko erozija ali požar krtače povzroči tudi naravno. Kmetijstvo, zlasti nekatere snovi, ki se uporabljajo v živinoreji, zagotavljajo sekundarne delce.
Onesnaženje delcev
V kolikšni meri so delci poškodovani telo, je odvisno od tega, kako veliki so delci, kako globoko prodrejo v telo in kako dolgo je človek izpostavljen trdnim delcem. Čeprav se delci lahko proizvajajo tudi naravno, je onesnaževanje z delci predvsem problem, ki ga povzroči človek. Povečanje zlasti cestnega prometa povzroča ne samo onesnaženost, ki presega mejne vrednosti bencin zgorevanje, pa tudi obraba pnevmatik, ki igra vlogo. Ker so delci lahko škodljivi za zdravje v prekomernih koncentracijah so mejne vrednosti za delce PM10 v Evropi v veljavi od leta 2005. Dovoljena dnevna vrednost je 50 μg / m3 in ne sme biti presežena več kot 35-krat na leto. Letna povprečna vrednost je spet 40 μg / m3. Za PM2.5 je povprečna letna vrednost od leta 25 3 μg / m2008. Zlasti v velikih mestih so ravni trdnih delcev pogosto nad mejo zaradi močnega cestnega prometa. Meritve Zvezne agencije za okolje (UBA) na primer kažejo, da je onesnaženje s finim prahom v Stuttgartu v obdobju merjenja leta 95 preseglo mejno vrednost 2011% časa. UBA ponuja tudi informacije o trenutnih podatkih o onesnaženosti za posamezna mesta. Načeloma pa se onesnaževanje z delci v Nemčiji od leta 1990 zaradi emisij zmanjšuje ukrepe ki so bile uvedene.
Tveganja za zdravje
Za fin prah je značilna sposobnost, da ostane v zraku dlje kot drugi delci, preden se usede na tla. Zato je tu nevarnost zaužitja delcev z zrakom, ki ga dihamo, večja. Če pa droben prah vstopi v telo, lahko sproži različne zdravje posledice. Koliko delci poškodujejo telo, je odvisno od tega, kako veliki so delci, kako globoko prodrejo v telo in kako dolgo je človek izpostavljen drobnemu prahu. V bistvu je manj pomembno, ali gre zgolj za agresivno kemično snov ali prašne delce, temveč je velikost delca odločilna. Manjši kot je prašni delec, globlje lahko prodre v telo, kar pomeni, da ga običajno ni mogoče spet izdihniti. Predpostavlja se, da se delci PM10 naselijo le v Nosna votlina, medtem ko delci PM2.5 migrirajo v bronhije in alveole. Tako imenovani ultrafini delci pa se lahko celo naselijo globoko vase pljuč tkiva ali krvnega obtoka. Ker se delci absorbirajo skozi dihanjeje dihalni trakt je še posebej ogroženo. Kratkoročno lahko izpostavljenost drobnemu prahu vodi na draženje sluznice in vnetje. Še posebej so prizadeti sapnik in bronhi. Ti simptomi so primerljivi z alergijskimi reakcijami, tako da lahko pri neprekinjeni izpostavljenosti pride do tako imenovane spremembe ravni. V tem primeru se alergijske reakcije spremenijo v kronične težave - za dihalni trakt, to pomeni, da je alergičen astma se lahko končno razvije. Bolniki, ki že trpijo zaradi astma zahtevajo večji dnevni odmerek zdravil za astmo, če so izpostavljeni visoki koncentraciji delcev. Ker lahko delci vstopijo v krvni obtok tudi skozi alveole, dihalni sistem pa je tesno povezan z kardiovaskularni sistem, lahko pride tudi do žilnih in srčnih poškodb. Delci lahko vodi do plošča kopičenje v krvnem obtoku, kar povečuje tveganje za tromboza. Na koncu še ureditev avtonomne živčni sistem je lahko prizadet, kar povečuje tveganje za srce napad.Studije sveta Zdravje Organizacije (WHO) kažejo, da je tveganje za srce napad narašča, ko kakovost zraka pade. WHO ocenjuje, da samo na območjih z velikim prometom v Nemčiji onesnaženje z delci skrajša pričakovano življenjsko dobo prebivalcev za deset mesecev. Iz krvnega obtoka pa lahko delci pridejo tudi do drugih organov. Ledvice in jetra zlasti kot razstrupljanje pogosto prizadeti. Načeloma pa prevzem prek koža ali prebavnega trakta ni mogoče izključiti, tako da škoduje zdravju Vranica or kostni mozeg je tudi možno. Tako imenovana 19-prašna študija je lahko tudi na podganah dokazala, da je droben prah rakotvoren. Odmerek-odvisna izpostavljenost nastalemu drobnemu prahu pljuč tumorji pri podganah. Predpostavlja se, da je mogoče rezultate uporabiti na podoben način kot pri ljudeh. Vendar še ni pojasnjeno, ali ima drobni prah neposreden rakotvorni učinek, tj. Neposredno ali posredno prek razpadajočega produkta. Še posebej nevarno je, da za droben prah ni mogoče določiti praga učinka, vendar ne bi škodoval zdravju. Če še vedno obstajajo omejitve za kemične snovi, kot npr dušik dioksida, znotraj katerega je mogoče izključiti nevarnost za zdravje ljudi, droben prah je škodljiv v katerem koli koncentracija. Infogram o različnih pljuč bolezni in njihove značilnosti, anatomija in lokacija. Kliknite za povečavo. Študija Helmholtzovega centra v Münchnu je na primer pokazala, da škoda za zdravje že nastane na ravneh pod mejami EU; tveganje srce napad je bil zlasti višji od pričakovanega (12–13% več). Zato ni res, da telesu škoduje le visoka, kratkotrajna izpostavljenost, zlasti dolgotrajna izpostavljenost nizki koncentracija lahko škodljivo za zdravje. Študije dejansko kažejo, da je izpostavljenost delcem v zraku linearno povezana z okvaro zdravja.
Preprečevanje in previdnost
Da bi zmanjšali onesnaževanje z delci in s tem škodo za zdravje, v EU že nekaj let obstajajo smernice za mejne vrednosti emisij, ki jih morajo države članice upoštevati. Hkrati v mnogih velikih mestih obstajajo tako imenovana okoljska območja, kamor lahko vstopajo samo vozila z ustreznimi emisijskimi filtri. Predpostavlja se, da bodo samo okoljska območja letno povprečno onesnaženje s finim prahom zmanjšala za približno 10 odstotkov. Strokovnjaki pa na splošno domnevajo, da bi morali v Nemčiji stopnjo prometa zmanjšati za 60 do 80 odstotkov, da ne bi presegli največjih dnevnih omejitev. Ker tega v praksi ni mogoče šteti za realnega, se večkrat poziva k osebni pobudi. Tu so pomembni dejavniki: uporaba filtrov za trde delce, uporaba kolesa ali javnega prevoza namesto lastnega avtomobila, uporaba avtomobilov z majhno porabo goriva ali omejevanje porabe goriva z nizko hitrostjo. Zlasti v proizvodnih obratih v industriji, pa tudi v studiih za nohte ali tiskalnikih, lahko nastajajo tudi delci. Preventiva na delovnem mestu je zato prav tako potrebna. To lahko dosežemo s posebnimi sistemi za ekstrakcijo, ki so prilagojeni tako na delovnem mestu kot na proizvedenih onesnaževalih. Kadar je mogoče, naj delavci uporabljajo tudi zaščitno obleko, kot je usta stražar.
