Opomba o tem članku
Ta članek se nanaša na opekline v kemiji. Glej tudi pod opekline (zdravilo).
Opekline
V kemiji se zgorevanje običajno nanaša na oksidacijo, pri kateri se sproščajo toplota, svetloba, ogenj in energija. Na primer, alkan oktan je pomembna sestavina bencina:
- C8H18 (oktan) + 12.5 O2 (kisik) 8 CO2 (ogljikov dioksid) + 9 H2O (voda)
V tej reakciji alkan oksidira kisik v zraku. Tako nastaja plin ogljika dioksid in vode hlapov. Sproščena energija poganja na primer avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem. To je redoks reakcija, pri kateri oktan deluje kot redukcijsko sredstvo in kisik kot oksidacijsko sredstvo. Iz vsakdanjega življenja poznamo različna goriva, na primer les in druge rastlinske materiale, premog, dizelsko gorivo, plin metan (zemeljski plin), Etanol or čebelji vosek. Vsi ti materiali imajo zelo visoko ogljika vsebino. Snovi v vseh agregatnih stanjih - tekočine, trdne snovi in plini - so zato gorljive. Za začetek reakcije je potrebna aktivacijska energija. Tako je treba lesu najprej dovajati energijo s prižiganjem in že gori ujemajo.
Izgorevanje spojin z drugimi elementi
Oksidacija drugih kemični elementi in spojine se imenuje tudi zgorevanje. Na primer, žveplo gori z modrim plamenom in tvori strupeni žveplov dioksid (SO2):
- S8 (žveplo) + 16 O2 (kisik) 8 SO2 (žveplov dioksid)
Tudi kovine lahko "gorijo", na primer elementarni magnezij:
- 2 mg: (osnovni magnezij) + O2 (kisik) 2 MgO (magnezijev oksid)
Burning magnezijev ni mogoče ugasniti z vode, Ker magnezijev reagira z vodo, da nastane vodik, ki je tudi vnetljiv! Z izgorevanjem vodika nastaja voda. To je tako imenovana reakcija kisikovega vodika:
- 2 H2 (vodik) + O2 (kisik) 2 H2O (voda)
Tudi oksidant ni nujno kisik - obstajajo tudi drugi, kot npr klor plin ali fluor. "Tihe opekline" so oksidacije, ki potekajo počasi ali neopazno, na primer rja železo (oblikovanje železovi oksidi) ali proizvodnja energije v EU mitohondriji.
Posledice za zdravje in okolje
Pri opeklinah se pogosto sproščajo plini in spojine z dimom, ki so škodljivi za človeško telo in še posebej za dihala. Eden pomembnih razlogov za to je, da zgorevanje pogosto poteka nepopolno, tj ogljika namesto njega nastane monoksid ogljikov dioksid, na primer. Druge spojine vključujejo dušik oksidi, policiklični aromatski ogljikovodiki in aldehidi. Dodatna težava je nastanek drobnega prahu. Končno ima lahko zgorevanje tudi negativen vpliv na okolje, na primer s čezmernim nastajanjem toplogrednih plinov, kot je npr ogljikov dioksid.
