Operacija za skoliozo

Splošne informacije

Med operacijo za zdravljenje skolioza, za popravek so vstavljeni kovinski vijačni sistemi. Ta sistem je mogoče namestiti bodisi od spredaj (ventralno) bodisi od zadaj (hrbtno). Po popravljeni ukrivljenosti hrbtenice je treba kirurško zdravljen del hrbtenice ojačati. To zagotavlja vseživljenjsko korekcijo, odpravlja pa se gibljivost v prizadetem delu hrbtenice.

Priprava

Če skolioza odkrijejo zgodaj in zdravijo glede na njegovo stopnjo, pogosto brez hrbteniceraztezanje potreben postopek. Vendar v primerih zelo hudih ali trdih skolioza, ali če je hrbtenica ukrivljena naprej (hiperkifoza), bo morda treba pred operacijo hrbtenico raztegniti. To se naredi v tako imenovanem vlečnem postopku (lat.

tractio = vlečna sila, vlečna sila). Prstan, pritrjen na Glava izvaja trajni vzdolžni oprijem na hrbtenici, kar ima za posledico raztezanje prtljažnika. Ta metoda je namenjena počasnemu raztezanju ukrivljenosti in skrajšanih mehkih tkiv (mišic in vezi). To služi boljšemu in nevrološko varnemu kirurškemu rezultatu.

Dostopna pot

Ali se operacija izvaja od spredaj (ventralno) ali zadaj (hrbtno), je odvisno od lokacije skolioze. Pri večini operacij pa en kirurški dostop zadostuje za celotno operacijo. V nekaterih primerih je treba pacienta med operacijo repozicionirati, da doseže obe dostopni poti.

Kirurška tehnika - zadnja dostopna pot

Pacient je nameščen na svojem želodec in najprej so izpostavljeni spinozni procesi vretenc. Nato se vijaki pritrdijo v vretenca na obeh straneh prek korenin loka (tako imenovani pedikularni vijaki). Potem ko so bili ti vijaki uporabljeni za vstavljanje palic v hrbtenico, je mogoče ukrivljenost popraviti.

Ko je hrbtenica na ustrezni točki spet ravna, se med operirana telesa vretenc vstavi kost ali nadomestni material. Posledično operirani vretenci rastejo skupaj, tako da nova ukrivljenost ni mogoča. Prvo leto po operaciji vstavljeni sistem vijačnih palic služi za stabilizacijo pravilnega položaja hrbtenice. V tem letu koščena telesa vretenc zrastejo skupaj, tako da lahko teoretično vstavljeni material nato spet odstranimo. V večini primerov pa to ni priporočljivo zaradi velikega števila ponovljenih operacij.