Operacija zaradi zloma lateralne maleole
Pri nestabilnih ali premaknjenih zlomih tipov Weber B in C, pri katerih je ligamentni aparat gleženj je bil zelo verjetno ali zagotovo tudi poškodovan, pa tudi pri tako imenovanih odprtih zlomih, pri katerih eden ali več drobcev štrli skozi kožo navzven, kirurško zdravljenje zunanji zlom gležnja je nujno potrebno. Zlomi, ki so povezani z žilnimi ali živčnimi poškodbami ali jih ni mogoče poravnati z roko, so tudi dober razlog za kirurško poseganje. Enako velja za zunanje gleženj poškodbe s precejšnjo poškodbo mehkega tkiva, tj. podplutbe ali raztrganje mišic in / ali podkožja maščobe na prizadetem območju.
Kirurško zdravljenje zunanji zlom gležnja se lahko izvaja pod splošno anestezijo, vendar so načeloma možni tudi regionalni anestezijski postopki ali tako imenovani živčni bloki ali hrbtenična anestezija. Posamezno odločitev za ali proti določenemu postopku sprejme bolnik skupaj z anesteziologom glede na njegov osebni profil tveganja in želje. Nato bi operacija morala služiti za premestitev in popravljanje drobcev.
Tudi ligamentni aparat in okoliške strukture je mogoče natančno obnoviti. Anatomsko pravilno rekonstrukcijo kosti dosežemo s pomočjo tako imenovanih vijačnih in / ali ploščastih osteosintez. To pomeni združevanje in pritrjevanje različnih drobcev s pomočjo vijakov ali majhnih kovinskih plošč.
Glavni namen teh plošč je trajno pritrditev kosti ali kostnih drobcev v določenem položaju. Vijaki pritrdijo ploščo na kost ali dva dela kosti skupaj. Natančno prileganje drobcev in trdno stiskanje sta ključnega pomena za dober in hiter postopek celjenja.
Za bolj zapletene zunanje gleženj zlomi ali bolniki, ki trpijo zaradi osteoporoza, priporočljive so tako imenovane plošče s stabilnim kotom. Posebno zaporo pritrdilnih vijakov znotraj plošče preprečuje nagibanje fiksacije po kirurškem posegu. Med operacijo kirurg pregleda in preveri tudi ligamentni aparat celotnega gležnja - zlasti tako imenovano sindesmozo, da lahko varno izključi morebitno poškodbo sklepa.
Po potrebi bodo tukaj morda potrebni tudi šivi ali druga fiksacija. V vsakem primeru bo kirurška ekipa seveda zdravila tudi druge poškodbe na območju Zlom. Poškodovan živci so tudi zašite kri plovila ki je bil morda raztrgan.
V primeru velikih poškodb zaradi zdrobitve ali velikih kožnih ran je treba tudi to območje rekonstruirati, da bolniku zagotovimo ustrezen vizualni rezultat. Ko so vse strukture poravnane in pritrjene, kirurg še enkrat preveri stabilnost gležnja. To se na eni strani opravi z ročnim pregledom, ker ima lečeči zdravnik običajno veliko izkušenj z ustreznimi poškodbami in lahko dobro oceni premike, po drugi strani pa s pomočjo posebnih testov pod Rentgen nadzorovati.
Če je gleženj kljub fiksaciji še vedno nestabilen Zlom, v zadnjem koraku operacije se vstavi tako imenovani nastavitveni vijak. Ta vijak povezuje oba kosti spodnjega noga (golenica in fibula) tik nad gležnjem in jih drži na optimalni razdalji. Prek te dodatne vijačne povezave se zlom zunanjega gležnja dodatno stabilizira.
Vendar to ni nujno potrebno v vsakem primeru. V posebnih okoliščinah zgoraj opisana operacija morda ne bo mogoča začasno ali celo trajno. V teh izjemnih primerih bo lečeči zdravnik predlagal alternativni postopek in se o tem podrobno pogovoril s pacientom.
Več o operaciji za zunanji zlom gležnja tukaj. Kirurško zdravljenje zunanjega gležnja Zlom se izvede takoj kot del nujne kirurgije v primeru odprtih zlomov, ki prebodijo kožo, ali hudih poškodb mehkih tkiv, zaradi katerih je koža in okoliško tkivo pod napetostjo. Vse ostale zlome, ki jih je treba operirati, je treba zdraviti v 6-8 urah po dejanski poškodbi, če oteklina to dopušča.
V primeru zelo hudega otekanja tkiva je treba najprej počakati na zmanjšanje otekline tako z dekongestivnimi ukrepi kot s t.i. tromboza profilaksa in antibiotična terapija po potrebi. Nato lahko zgoraj opisano zdravljenje sledi načrtni operaciji. Ta operacija seveda ni popolnoma brez tveganj in možnih zapletov.
Pogosto hematom, tj modrica, se pojavi na območju operacijske rane. Včasih lahko opazimo smrt nekaterih delov kože in tkiva, tako imenovano rano nekroza. Kot okužbe gležnja oz noga pojavijo se v približno 2% primerov po operaciji, so potrebni redni zdravniški pregledi.
Z opazovanjem in otipanjem območja operacije ocenimo oteklino in morebitno vnetje. Poleg tega več x-ray izvajajo se pregledi, da se preveri pravilno prileganje osteosintez in odkrije morebitno nadaljnje zdrs v zgodnji fazi. V skladu z navodili kirurga se lahko z odmerjenim obremenjevanjem operiranega gležnja začne razmeroma zgodaj.
Obremenitev se počasi kopiči s pomočjo fizioterapevta. Praviloma je polno breme možno po približno 6 tednih. Če pa je vstavljen nastavitveni vijak, ga je treba pred začetkom bremena odstraniti.
V večini primerov se to zgodi po približno 6-8 tednih. Šele po tem času so možni treningi, treningi hoje in drugi fizioterapevtski ukrepi. Druge vijake in / ali plošče, ki so bile nameščene za pritrditev, lahko po želji bolnika odstranite tudi po končanem končnem celjenju kosti.
To se lahko zgodi na primer, če so starejše osteosinteze boleče ali omejujejo obseg gibanja. Seveda pa obstaja tudi tveganje za novo operacijo in tveganje za nov zlom zaradi odstranitve vsadkov.
