Opis bolečine
Obstajajo različne vrste bolečina in njihovo zdravljenje je drugačno. Zaradi tega je natančneje bolečina je opisano, bolje je terapija pooperativne bolečine. V ta namen je treba navesti natančno lokacijo in t.i. bolečina opisati je treba kakovost, vrsto bolečine.
Na primer, bolečino lahko označimo kot zabadanje, vrtanje, topo oz gori. Pomemben dejavnik je tudi intenzivnost bolečine. V mnogih klinikah to dnevno preverja negovalno osebje po lestvici od 0 do 10.
Tu pomeni 0 osvoboditev od bolečine, medtem ko 10 pomeni najmočnejšo bolečino, ki si jo lahko zamislimo. Pomembno tudi za terapija pooperativne bolečine je, ali je bolečina vedno prisotna ali se redno ponavlja in tudi, ali in s katerimi dejavniki je bolečino mogoče povečati ali omiliti. Da bi dobili idejo o procesu zdravljenja, je za zdravnika pomemben tudi potek bolečine.
Upoštevati je treba, ali se bolečina izboljša ali poslabša, ali se značaj spremeni in tudi, ali se mesto bolečine premakne. Zdravljenje bolečine, ki nastane v povezavi s kirurškim posegom (pooperativna bolečina), se imenuje “terapija pooperativne bolečine”V medicinski terminologiji. Pooperativne bolečine običajno zdravimo z jemanjem zdravil za lajšanje bolečin.
V zvezi s tem obstaja strog načrt po korakih, ki določa tako vrsto kot odmerek možnih zdravil. Čeprav intravensko (prek Vena) zdravila ponavadi delujejo veliko hitreje in učinkoviteje, v večini primerov peroralna uporaba proti bolečinam (jemanje tablet ali kapljic) mora imeti prednost. Pri bolnikih, ki imajo le rahle pooperativne bolečine, lečeči zdravnik običajno začne dajati tako imenovane neopioidne analgetike.
To so razmeroma šibki analgetiki, kot so paracetamol, ibuprofen or novalgin. Ta zdravila učinkujejo tako, da zavirajo tako imenovane ciklooksigenaze. To so encimi ki med drugim sodelujejo pri sproščanju mediatorjev bolečine.
Učinkovine iz skupine neopioidnih analgetikov se lahko uporabljajo v kombinaciji z opioidi če je zahtevano. Opioidi so močni proti bolečinam ki vsebujejo morfinpodobne snovi in so velikokrat učinkovitejši od zdravil iz skupine neopioidnih analgetikov. Po posebno velikih operacijah pa so pooperativne bolečine pogosto tako hude, da jih jemlje oralno proti bolečinam ne zagotavlja več zadostne olajšave.
V teh primerih sistemsko dajanje opioidi je pomemben del obvladovanja bolečine po operaciji. Opioidni analgetiki sproščajo svoj učinek neposredno na osrednji del živčni sistem tako da posebej blokira preklopna mesta živčnih celic in s tem zavira prenos informacij o bolečini. Zaradi njihovega mehanizma delovanja pa lahko dajanje teh zdravil povzroči hude neželene učinke.
Najpogostejši neželeni učinki opioidov pri zdravljenju pooperativne bolečine vključujejo vplivanje dihanje (dihalni depresija), sproži slabost, zaprtje in zastajanje urina. V večini primerov bolnik, ki trpi zaradi pooperativne bolečine, dobi kateter blizu hrbtenjača (tako imenovani "periduralni kateter"). S tem dostopom lokalni anestetiki za lajšanje pooperativne bolečine lahko postavite neposredno v bližino hrbtenjača. Za večino pooperativnih metod terapija proti bolečinam, natančen odmerek, specifičen za bolnika, še vedno predstavlja velik problem.
V večini primerov tujci (sorodniki, zdravniki ali negovalno osebje) ne morejo oceniti, kako izrazite in intenzivne so pooperativne bolečine, ki jih bolnik dejansko čuti. Tudi običajne lestvice bolečine lahko samo kažejo. Poleg tega nujno posvetovanje med zdravnikom in negovalnim osebjem pred uporabo zdravil proti bolečinam predstavlja nepotrebno zamudo pri terapija proti bolečinam.
Iz tega razloga se tako imenovana "pacientova nadzorovana analgezija (na kratko: PCA)" zdaj šteje za najučinkovitejšo metodo pri terapiji pooperativne bolečine. Izraz "analgezija, ki jo nadzira bolnik" se nanaša na načelo, pri katerem lahko posamezni bolnik samostojno določi intervale odmerjanja in uporabe analgetika, ki ga izbere zdravnik. Ta metoda omogoča skrajšanje časa med potrebo po zdravilu in dejanskim vnosom zdravil s približno ene ure na le nekaj minut.
Pooperativna bolečina se torej absorbira med analgezijo, ki jo nadzira bolnik, takoj ko se pojavi, kar znatno izboljša bolnikovo počutje. Poleg tega lahko bolnik dobi občutek samostojnosti in neodvisnosti. V večini primerov se analgezija, ki jo nadzira bolnik, izvaja s katetrom blizu hrbtenjača.
Pacient, ki trpi po pooperativni bolečini, lahko s pritiskom na gumb uravna potrebni odmerek analgetika. To omogoča ciljno prilagajanje odmerka različni intenzivnosti pooperativne bolečine. Pacient je tako sposoben prilagoditi uporabo zdravila različnim situacijam.
Če je na primer potrebna mobilizacija, repozicija ali fizioterapija, kar običajno vodi do povečanja pooperativne bolečine, lahko pred pojavom bolečine damo večji odmerek. Poleg tega se skozi kateter v rednih časovnih presledkih daje odmerek bolus (tj. Osnovna količina zdravil proti bolečinam). S to metodo tudi odpravimo tveganje za preveliko odmerjanje analgetika, ker je bolečinska črpalka, pritrjena na kateter hrbtenjače, programirana tako, da največjega odmerka ni mogoče preseči.
Če se strogo držijo kontraindikacij analgezije, ki jo nadzira bolnik, ima ta metoda številne prednosti pred običajno osnovno terapijo pooperativne bolečine. Predvsem pa lahko zadovoljstvo in dobro počutje posameznega pacienta znatno povečamo z dolgimi intervali brez bolečin. Na koncu to vpliva tudi na bolnikovo psiho.
Poleg tega je strah bolnikov pred hudo pooperativno bolečino mogoče razbremeniti. WHO priporoča pristop po korakih terapija proti bolečinam. Osnova vsake terapije pooperativne bolečine so zdravila iz skupine nesteroidnih protirevmatičnih zdravil, vključno z znanimi zdravili, kot je npr. ibuprofen or paracetamol.
Običajno se jih daje v obliki tablet, sokov ali sveč. Da bi dosegli trajno lajšanje bolečin, mora biti zdravilo vedno prisotno v kri v zadostnem odmerku. Zato obstajajo določeni odmerki in časi, v katerih je treba jemati zdravilo.
Dekongestivna zdravila, kot so bromelain, ki jih lahko na primer kupite pod imenom Wobenzym®, naj bi podpirali tudi celjenje in pooperativne bolečine. Za bolnike z blago do zmerno bolečino pogosto zadošča samo zdravljenje s to vrsto zdravila proti bolečinam. V okviru osnovne terapije z zdravili je redno beleženje stopnje bolečine zelo pomembno, da lahko po potrebi prilagodimo terapijo bolečine.
Če se občasno pojavijo močnejše bolečine, na primer med fizioterapijo, lahko pooperativno bolečinsko terapijo dopolnimo z dodatnimi močnejšimi zdravili, ki jih jemljemo po potrebi. V ta namen so primerna zdravila iz skupine šibko učinkovitih opiatov, ki predstavljajo drugo stopnjo sheme bolečin po SZO in se dajejo v kombinaciji s protibolečinskimi zdravili prve stopnje. Sem spada na primer zdravilo tramadolČe je kirurški poseg povezan z zelo hudo bolečino, se poleg nesteroidnih protivnetnih zdravil (stopnja 1), kot je zdravilo Dipidolor, daje močan opiat.
Opiati delujejo tam, kjer se pojavi občutek bolečine: v osrednjem delu živčni sistem. Tipični neželeni učinki so slabost, zaprtje in utrujenost. Lahko vodijo do omejenega dihanje in so na splošno sposobni povzročiti odvisnost. Zaradi tega se mnogi bolniki bojijo opiatov, vendar to ni utemeljeno, če jemljejo ta zdravila, kot je predpisal zdravnik.
Vsi članki v tej seriji:
