Kolera (sopomenke: kolera asiatica; kolera asiatica (žolčna dizenterija); kolera epidemica; kolera maligna; kolera nostra (poletna kolera); koleri podobna dizenterija; kolera El Tor; El Tor enteritis; klasična kolera; kolera trebušne slinavke (Verner-Morrisonov sindrom); Okužba z vibrio kolero; ICD-10-GM A00.-: Kolera) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gram negativna palica Vibrio cholerae.
Glede na antigensko strukturo lahko ločimo naslednje:
- Virbrio cholerae O1 - povzročitelj klasike kolere.
- Vibrio kolere, ki niso O1
Pojav: Okužbe s kolero se pojavljajo predvsem v državah s slabimi sanitarnimi pogoji in pomanjkanjem čistega pitja voda. Poleg tega na območjih vojne in nesreč, kjer je propadla infrastruktura. Prizadeti so zlasti nizki družbeni sloji. Območja z nevarnostjo se nahajajo v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v jugovzhodni Aziji, Indiji in Indoneziji ter v Srednji in Južni Ameriki.
Nalezljivost (nalezljivost ali prenosljivost patogena) je razmeroma majhna.
Prenos patogena (pot okužbe) je fekalno-oralni (okužbe, pri katerih se patogeni, izločeni z blatom (fekalijami), absorbirajo prek usta (oralno)), npr. prek kontaminiranega voda, ribe ali drugo surovo hrano.
Inkubacijsko obdobje (čas od okužbe do izbruha bolezni) je običajno le 3-6 dni.
Ločimo lahko naslednje oblike kolere:
- Cholera asiatica (žolčna dizenterija).
- Kolera nostra (poletna kolera)
- Kolera trebušne slinavke (Verner-Morrisonov sindrom) - neinfekcijska oblika.
Kolera je v Nemčiji zelo redka. Leta 2011 so na Inštitut Robert Koch prenesli 4 primere kolere.
Potek in napoved: smrtnost (smrtnost glede na skupno število ljudi, ki trpijo za boleznijo) je brez ustrezne terapija, do 50%. V tem primeru bolniki umrejo zaradi izrazite izgube tekočine.
Cepljenje: Na voljo je cepljenje proti koleri.
V Nemčiji je bolezen treba prijaviti v skladu z Zakonom o zaščiti pred okužbami (IfSG). Ob sumu na bolezen, bolezen in smrt je treba o tem obvestiti poimensko.