Splošne informacije
Optični živec (Nervus opticus, starogrška "pripada pogledu") je drugi lobanjski živec in prvi del vidne poti. Služi za prenos optičnih dražljajev z mrežnice na možganov. Zaradi tega spada v živci senzorične kakovosti. Teče od lamine cribrosa do vidnega živca stičišče, optična kiazma in je dolga približno 4.5 cm.
Zgodovina razvoja
Drugi lobanjski živec (optični živec) in prvi lobanjski živec (bulbus in tractus olfactorius) izvirata iz diencefalona in sta tako izboklina možganov. Od vseh ostalih lobanjskih živci izvirata iz hrbteničnih ganglijev živčnega grebena, prva dva lobanjska živca se pogosto imenujeta "lažna lobanjska živca".
izvor
Aksoni različnih ganglija celice mrežnice se združijo in tvorijo velik živec, vidnega živca. Iz tega razloga optični živec nima dejansko jedrnega področja, temveč tri nevrone v mrežnici. Posamezna živčna vlakna so med seboj povezana. Celice sloja palice in stožca (1. nevron) so povezane z bipolarnimi celicami (2. nevron), te pa z ganglija celični sloj (3. nevron). Nato se aksoni ganglijev združijo in tvorijo velik optični živec, ki zapusti mrežnico in potuje do možganov.
Potek vidnega živca
Potek vidnega živca lahko približno razdelimo na tri dele. Začne se z intrabulbarnim delom, ki se nahaja v očesu, nato teče znotraj orbite (intraorbitalni del) in končno konča v lobanja (intrakranialni del). Po akson združitev v mrežnici, optični živec zapusti mrežnico pri vidnem živcu papiloma (diskus nervi optici).
Ker v tej točki ni čutnih celic, se ta točka imenuje a slepa pega. Takoj ko živec zapusti mrežnico, je obdan s tremi meninge in mielinske ovojnice oligodendrocitov. To mielinska ovojnica omogoča posebno hitro posredovanje informacij.
Če pa je vidni živec poškodovan, astrociti (vezivnega tkiva celice) preprečujejo regeneracijo živca. Optični živec nato še naprej teče skozi kostno očesno vdolbino. Vgrajen je v maščobo za zaščito in omogoča osrednjo mrežnico arterije in osrednje mrežnice Vena za dostop do mrežnice.
2 plovila tečejo sredi vidnega živca in lahko tako skozi očesni živec vstopijo v mrežnico papiloma. Pri odhodu iz orbite je optični živec obdan s tetivnim obročem (anulus tendineus communis) očesnih mišic. Po orbiti vstopi optični živec v optični kanal sfenoidne kosti in ga na svoji poti spremlja očesni arterije.
V sami lobanjski votlini živčna vlakna vidnega živca potekajo v subarahnoidnem prostoru. Pred hipofiznim pecljem je v optičnem hijazmi križanje nosnih živčnih vlaken obeh optičnih živci. Tako dosežejo signali iz levega vidnega polja desno možgansko poloblo in obratno.
Delno prečkana in delno neprekinjena vlakna tvorijo optični trakt. V Corpus geniculatum laterale se živčna vlakna optičnega trakta preklopijo na četrti nevron. Ta nevron nato s pomočjo vlaken prek vidnega sevanja (Radiatio retinae) projicira informacije v območje striata. To je mesto primarnega vida (primarna vidna skorja, območje 17). Nahaja se na območju hrbtne strani Glava (okcipitalni reženj) in prenaša informacije na območje 18, sekundarno vidno skorjo in na višja področja vidne skorje za obdelavo.
