Osnovne bolezni kot vzrok za mišično oslabelost
Različne bolezni lahko med drugim spremljajo mišična oslabelost:
- Slipped disk
- Vnetje mišic (miozitis)
- Motnje cirkulacije
- Avtoimunska bolezen miastenija gravis
- Vnetje živcev
- Botulizem Zastrupitev z botulinskim toksinom, ki lahko na primer v telo vstopi s pokvarjeno hrano
- Arterijska okluzivna bolezen
- Sladkorna bolezen
- Presnovne bolezni (zlasti motnje ščitnice)
- Maligni rak
- Parkinsonova bolezen
- Možganska kap
- Amiotrofična lateralna skleroza (ALS)
V prvem trenutku se laiku zdi osupljivo, če naj bi bil razlog za lastno mišično oslabelost Ščitnica. Vendar pa Ščitnica je organ, ki zavije veliko vijakov naše presnove in je odgovoren za rast našega telesa. Prekomerno ali premalo delujoče Ščitnica lahko torej telo pripelje iz ravnovesje in povzročajo najrazličnejše pritožbe.
Te vključujejo hipotiroidizem, torej premalo delujoča ščitnica, pa tudi številni drugi simptomi, kot je mišična oslabelost. Simptomatsko hipotiroidizem zato je treba vedno zdraviti. Motnje delovanja ščitnice so lahko zelo pomembne tudi pri novorojenčku.
Tako imenovani »prirojeni hipotiroidizem“, Tj. Prirojeno hipofunkcijo ščitnice, je treba razjasniti med presejanjem novorojenčka. Takoj po rojstvu lahko povzroči znižanje telesne temperature (hipotermija), mišična oslabelost (mišična hipotonija), lenoba pri pitju, zaprtje in veliko več. Če je takšna pomanjkljiva funkcija otroka poleg mišične oslabelosti neopazna in ima lahko resne posledice, kot je duševna zaostalost.
Na splošno torej, če obstajajo splošni simptomi izčrpanosti in mišične oslabelosti, vrednosti ščitnice je treba nadzorovati. Hipotiroidizem in s tem povezano mišično oslabelost lahko zelo enostavno zdravimo z jemanjem pomanjkljive ščitnice hormoni sam. Mišična atrofija (mišična distrofija) je dedna bolezen.
Obstajajo različne vrste mišična distrofija. Skupno jim je, da pomanjkanje beljakovine, imenovane distrofin, ki je zelo pomembna za pravilno delovanje mišic, vodi v postopno progresivno atrofijo mišic. Pri tipu Duchenne ta beljakovina popolnoma manjka, pri tipu Becker pa le ni na voljo v zadostnih količinah.
V skladu s tem je tip Duchenne povezan s hujšim vzorcem bolezni, bolezen se pokaže prej, zanjo je značilno hitrejše napredovanje paralize in že v zgodnji mladosti pripelje bolnike na invalidski voziček. Bolniki z mišično distrofijo običajno umrejo v določenem trenutku zaradi okvare dihalnih mišic. A kap se pojavi, ko določeno območje možganov ni več dovolj oskrbovan s kisikom in zato ne deluje več pravilno.
To se lahko zgodi kot posledica možganske krvavitve ali oviranja možganske žile (tromboza, embolija). Če je območje možganov odgovorna za nadzor mišic, kap se lahko kaže v obliki mišične oslabelosti ali celo popolne paralize. Ti simptomi se pojavijo na nasprotni strani prizadete poloble.
Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen živčni sistem. Začetna manifestacija te bolezni je običajno v mlajši odrasli dobi brez očitnega vzroka. Zanj je značilno uničenje mielinskih ovojev živčnih vlaken. Ti pa so nujno potrebni za hiter prenos impulzov vzdolž živčnih vlaken. Odvisno od tega, na katera živčna vlakna vpliva atrofija medularnih ovojnic, imajo lahko bolniki motorične ali senzorične motnje.
