Osteopatija za sindrom Piriformis

Piriformisov sindrom je pogosta diagnoza v fizioterapiji. Vendar pa med preiskavami sindroma Pirifmoris pogosto spregledamo, saj lahko kaže enake simptome kot ledvena ali križna disfunkcija. Piriformisov sindrom je živčno-mišičnega izvora in se pogosto kaže skozi hrbet in bolečine v medenici.

Prizadeti so tako moški kot ženske, ne glede na to, ali opravljajo sedeča ali stoječa dela. Kot je bilo omenjeno zgoraj, Piriformisov sindrom je živčno-mišična, kar pomeni, da sta v sindrom vključena tako živec kot mišica. Prizadeti živec N. Ischiadicus izvira iz segmentov L4-S3 hrbtenice, nato vstopi v medenico, spet zapusti medenico pod potekom M. Piriformis v Foramen infrapiriformis in potuje po zadnji strani noga do stopala.

Prizadeta mišica M. Piriformis se začne pri sacrum in se premakne proti stegnenici Glava. Omogoča bočni dvig noga, podaljšek kolka in an zunanja rotacija v kolčni sklep. Piriformisov sindrom torej nastane bodisi zaradi lokalnega vnetja živca ali mišice bodisi zaradi hipertonije mišice, ki nato stisne živec.

Za informacije o fizioterapevtskem zdravljenju glejte Fizioterapevtski sindrom Piriformis. Simptomi sindroma Piriformis lahko vključuje naslednje: Možne vzroke je mogoče diagnosticirati v povezavi z analizo hoje / treningom hoje.

  • Bolečina, ko sedite ali stojite več kot 15 minut
  • Občutek bolečina v predelu M. Gluteus maximus, zadnjice in zadnjega dela noge, vendar ne preko kolena, se bolečina izboljša pri hoji
  • Senzorična draženja v predelu hrbta tesno do kolena je hoja na začetku boleča in neposredna palpacija M. Piriformis.
  • Simptomi so lahko tudi na območju tenzorja fascia latae in gluteus medius
  • Noga prizadete strani se bolj verjetno vrti navzven in v notranjo rotacijo pride le z bolečino
  • Poseben nevrološki test za M. Piriformis je pozitiven