Vse tukaj podane informacije so zgolj splošne narave, tumorska terapija je vedno v rokah izkušenega onkologa!
Sopomenke
Kostni sarkom, osteogeni sarkom
Definicija
Osteosarkom je maligni kostni tumor ki spada v skupino predvsem osteogenih (= kosti tvorijo) malignih (= malignih) tumorjev. Statistične raziskave kažejo, da je osteosarkom najpogostejši maligni kostni tumor. Poleg tega bi lahko ugotovili povečanje incidence bolezni v starostni dobi, lahko pa zbolijo tudi odrasli.
Osteosarkomi ponavadi nastajajo metastaze v zgodnji fazi. Glede na lokalizacijo osteosarkoma je bilo ugotovljeno, da rast spoji dolgih cevastih kosti, kot sta ulna in polmer, so običajno prizadeti. Hrbtenica kolena (= 50% vseh osteosarkomov) in kolka spoji in tako naprej
lahko tudi prizadeta. Med preiskavami tkiv (= histološke preiskave) je bilo ugotovljeno, da osteosarkome sestavljajo tako imenovane polimorfne celice, ki tvorijo kosti in. Osteosarkomi so - kot že omenjeno - maligni tumorji: Osteosarkom ima različne podskupine.
Glede na njihovo lokacijo ali izvor je mogoče najti naslednje: Med histološkimi preiskavami je bilo ugotovljeno, da v primeru obstoječe bolezni osteosarkoma obstajajo kostne celice, ki ne morejo več proizvajati osnovne kostne snovi (kost kalcij). Takšne tako imenovane tumorske celice imajo lastnost širjenja. Ne spoštujejo celičnih meja.
Kot je bilo že omenjeno v definiciji, se osteosarkomi prednostno pojavljajo v rastni razpoki. Približno 50% vseh diagnosticiranih osteosarkomov se nahaja na območju kolenski sklep. Druge lokalizacije so lahko: ulna, polmer, kolčni sklep, hrbtenica, ... Osteosarkomi ponavadi metastazirajo.
Oblikovanje metastaze (= kolonizacija drugih predelov telesa s tumorskimi celicami) je še posebej pogosta na območju pljuč ali v limfna vozlišča. Kolonizacija limfna vozlišč je veliko manj pogosta. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, se je mogoče izogniti metastazam.
Simptomi v zgodnji fazi bolezni sprva niso preveč indikativni, vendar zaradi radikalne rasti osteosarkoma simptomi, kot so (hudo) bolečina in se pojavijo otekline. Te simptome je treba razlikovati po diferencialna diagnoza. Pogosto je prvi sum, da gre za vnetje kosti (osteomielitis).
Rentgen za diagnozo je mogoče opraviti preiskave. Poleg tega mogoče metastaze lahko zazna 3-fazna scintigrafija. Ta diagnostični postopek se uporablja zlasti za preverjanje uspeha po kemoterapija ali za nadaljnje preglede (izključitev ponovitev).
Pogosto se uporablja tudi CT. S pomočjo CT lahko ocenimo obseg tumorja. Še posebej po kemoterapija, angiografijo (= Rentgen diagnostično slikanje (kri) plovila po injiciranju Rentgen kontrastnega medija).
Da bi ugotovili, ali je tumor maligni ali ne, se tkivo odstrani in pregleda v a biopsijo. Terapija je običajno razdeljena na dve fazi: Ta dvofazna terapija znatno poveča prognozo pacienta. Z izključno kirurško terapijo je bila verjetnost okrevanja (samo) 20%.
V ustreznem poglavju bomo podrobneje obravnavali obliko terapije. Trenutno še ni jasno, kateri dejavniki spodbujajo pojav osteosarkoma. Kot pri skoraj vseh drugih kostnih tumorjih naj bi bili tudi zato hormonski dejavniki in dejavniki, povezani z rastjo, sprožilni dejavniki.
Redko se iz osteosarkoma razvije Pagetova bolezenali po radioterapijo or kemoterapija druge obstoječe bolezni. Vendar pa so statistične raziskave pokazale večjo verjetnost razvoja osteosarkoma retinoblastom (tumor na očesu pri otrocih). Prognoze ni mogoče oblikovati na splošno.
Napoved osteosarkoma je vedno odvisna od številnih posameznih dejavnikov, kot so čas diagnoze, začetna velikost tumorja, lokalizacija, metastaze, odziv na kemoterapijo, obseg odstranitve tumorja itd. Lahko pa rečemo, da petletno preživetje stopnjo približno 60% je mogoče doseči s spremenjeno obliko terapije (glej zgoraj).
- Osteogeni sarkom, ki izvira iz kosti.
- Osteosarkomi s težnjo k osifikaciji ali tvorbi osteoidnega tkiva (= osteoidsakrom)
- Kemoterapevtska predobdelava
- Kirurška odstranitev tumorja
