Zlom zunanjega gležnja

Zlom fibule, zlom maleole, zlom bimalleolarja, zlom trimalleolarja, zlomi Weberja, zlom fibule, zlom zunanjega gležnja,

Definicija

gleženj zlomi, kot je zunanji gleženj Zlom so zlomi gleženjski sklep vilice z različno stopnjo izrazitega zloma. Tako notranje kot zunanje gleženj lahko prizadeti. Z 10% zlomov so tretji najpogostejši Zlom pri ljudeh.

V več kot 80% primerov zunanji zlom gležnja je posledica travmatičnega izpaha (subluksacije / izpaha) gleženjske kosti iz sklepov, ki tvorijo gleženjske vilice, večinoma zaradi napačnega koraka ali padca (poškodba gležnja) Neposreden nasilni vpliv kot vzrok je redek. Glede na položaj stopala v trenutku poškodbe in velikost uporabljene sile se pojavijo različni vzorci poškodb (glej klasifikacije).

Simptomi

Zunanja gleženj Zlom je najpogostejša poškodba zgornji gleženjski sklep. Simptomi, ki jih povzroča zunanji zlom gležnja (zlomi) so v osnovi odvisni od vrste poškodbe in struktur, ki sodelujejo v gležnju. Po eni strani je pomembno razlikovati, na kateri višini se nahaja zlom.

Pri tem se zdravnik orientira na vezi, ki na koncu drži oba gležnja skupaj. Po drugi strani pa lahko kateri koli zlom zunanjega gležnja vključuje tudi vezi ali, redkeje, kosti na notranjem gležnju, ki je lahko prenapeto ali raztrgano. Tipični simptomi so oteklina z pordelostjo ali modricami na prizadetem stopalu, bolečina ko stopite na nogo ali se dotaknete gležnja. Lahko pride do omejitve gibanja ali popolne nezmožnosti, da bi na nogo sploh postavili kakršno koli težo z morebitnim nestabilnim občutkom. V nekaterih primerih lahko zlom zunanjega gležnja povzroči napačno postavitev sklepa ali senzorične motnje na prizadetem območju.

Pojasnilo izrazov

  • Zlom maleolarja = zlom zunanjega ali notranjega gležnja
  • Bimalleolarni zlom = zlom zunanjega in notranjega gležnja
  • Trimalleolarni zlom = zlom zunanjega in notranjega gležnja plus zlom zadnjega roba golenice (zadnji Volkmannov trikotnik)

Razvrstitev

Najpogostejša klasifikacija zlomov gležnja / zlomov fibule v vsakdanji klinični praksi je po Danisu in Weberju (Weber 1966). Nanaša se izključno na višino zloma fibule glede na sindesmozo: Če zlom ne vpliva le na zunanji gleženj, se v vsakdanji klinični praksi razlikuje med

  • Bimalleolarni zlom
  • Trimalleolarni zlom
  • Zmečkani zlomi: Uničenje kosti gleženjski sklep z vpletenostjo notranjega in zunanjega gležnja ter goleničnega pilona (tibial tibia). - Weber A: Zlom konice zunanjega gležnja pod sindmozo.

Sindezmoza vedno nedotaknjena. - Weber B: Zlom zunanje malete na ravni sindesmoze. Sindezmoza je bila večinoma poškodovana, vendar ne nujno s posledično nestabilnostjo vilic gležnja.

  • Weber C: Zlom bočne malole nad sindesmozo. Sindezmoza je vedno raztrgana, kar povzroči nestabilnost gleženjskih vilic. Z AO klasifikacijo lahko natančno razvrstimo vse oblike zlomov gleženjskega sklepa: A-zlom: zlom gležnja pod sindesmozo B-zlom: zlom gležnja na ravni sindesmoze C-zlom: zlom gležnja nad sindesmozo Razvrstitev po Lauge-Hansen (1950) ločuje 4 vrste dislokacijskih zlomov, pri čemer upošteva položaj stopala v času nesreče ter smer in obseg uporabljene sile:
  • A1 Preprost zunanji zlom gležnja
  • A2 Zunanji in notranji zlom gležnja
  • A3 Zunanji in notranji zlom gležnja s postero-medialnim zlomom
  • B1 Preprost zunanji zlom gležnja
  • B2 Zlom zunanjega in notranjega gležnja
  • B3 Zlom zunanjega in notranjega gležnja s stransko-lateralnim zlomom (Volkmannov trikotnik)
  • C1 Preprost diafizni zlom fibule
  • C2 Zlom diafialne fibule, večkrat fragmentiran
  • C3 Zlom proksimalne fibule
  • Supinacijsko-adukcijski zlom (upogibanje čez zunanji rob stopala)
  • Zlom abnacije pronacije (upogibanje čez notranji rob stopala = manj pogosto)
  • Supinacijsko-everzijski zlom (2/3 vseh zlomov) = mehanizem poškodbe kot pri pretrgani vezi
  • Pronacijski zlomi