Predstavitev
Peroneus paresis je paraliza nervus peroneus communis, imenovana tudi nervus fibularis communis. To je noga živec, ki poteka od kolena do stopala in skupaj z drugimi živci, zagotavlja, da spodnji del noge je mobilna. Zagotavlja tudi občutljivost pacienta na območju spodnjega dela noga tako da lahko čutijo bolečina in se dotaknite kože. Nervus peroneus communis je veja nervus ischiadicus, ki se potegne iz ledvene hrbtenice in nato razcepi na različne živci pri tesno, kot je nervus peroneus communis.
Simptomi
Peronealna pareza povzroča specifične simptome, ki so običajno povsem jasni. Kljub temu je pomembno razlikovati med tem, ali celotni živčni peroneus communis ne deluje več pravilno ali pa je poškodovana ena od njegovih vej, tj. Živčni peroneus superficialis ali živčni peroneus profundus.
- Če je prizadet le nervus peroneus superficialis, se pojavi otrplost (občutljiv primanjkljaj) s sprednje strani spodnjega dela noga čez zadnji del stopala in vzdolž prvih 4 prstov, pri čemer je še vedno mogoče na klasičen način občutiti vrzel med prvim in drugim prstom.
Čeprav dvigovanje in spuščanje prstov delujeta, pacient ne more več nagniti (pronatirati) stopala v stran.
- Če pa pride do izgube živca peroneus profundus, bolnik trpi tudi zaradi drugih simptomov. Klasično pacient ne more več pravilno dvigniti konice stopala (hrbtni podaljšek). Na splošno stopalo visi navzdol, zato mora pacient med hojo potegniti kolena zelo visoko, da se noga ne vleče po tleh in se pacient ne spotakne čeznjo.
Nastali vzorec hoje se imenuje tudi koračna hoja ali hoja štorklje. Poleg tega pacient med nožnim in drugim prstom ne more več čutiti ničesar, kar bi lahko opazil, ko nosi japonko.
- Če pride do popolne peronealne pareze, pri kateri sta prizadeta oba živčna dela, bolnik trpi zaradi vseh naštetih simptomov.
Pri peronealni parezi, poleg izgube različnih spodnji del noge in mišice stopal, vedno pride do izgube občutljivosti. Odvisno od tega živci vendar je to lahko zelo različno.
Če je peroneus profundusni živec poškodovan ali razdražen, povzroči pareza peroneusa pacientove motnje občutljivosti med nožnim in drugim prstom, torej natančno na območju, kjer se običajno nosi natikač. Če je na drugi strani prizadet peroneus superfiscialis živec, ima pacient motnje občutljivosti na sprednji strani spodnji del noge in na zadnji strani stopala kot posledica peroneus pareze. Če sta prizadeta oba živca, ima bolnik popolno peronealno parezo z motnjami občutljivosti v predelu spodnjega dela noge, zadnjega dela stopala in v predelu prstne reže med prvim in drugim prstom. Na splošno so motnje občutljivosti pri peronealni parezi moteče, vendar ne tako resne kot dejstvo, da pacient ne more pravilno dvigniti stopala, ker živec mišic ne more več pravilno obravnavati. To nato pripelje do tipične hoje štorklje, ki je veliko bolj opazna kot motnja občutljivosti, ki jo povzroča peroneus pareza med prvim in drugim prstom.
