PCA - posebna oblika terapije pooperativne bolečine | Terapija pooperativne bolečine

PCA - posebna oblika terapije pooperativne bolečine

PCA pomeni „analgezija, ki jo nadzira bolnik“. Ta oblika terapije je znana že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na splošno je kakršna koli bolečina terapija, pri kateri se lahko bolnik sam odloči, kdaj bo prejel odmerek proti bolečinam.

To pomeni, da bolnik sam določa intervale med odmerki. Skupni odmerek, največ en odmerek in vrsto zdravila seveda določijo zdravniki. Praviloma v pooperativnem obdobju bolečina opijat daje intravensko tako imenovano bolečinsko črpalko.

Nato lahko pacient na primer sproži injekcijo s pritiskom na gumb. Prednost pri tem je, da se pacient lahko odloči o svojem bolečina pomoč v določenem varnem okviru neodvisno od zdravnikov in negovalnega osebja. Seveda pa obstajajo tudi slabosti. Bolniki s fizičnimi ali duševnimi omejitvami gumba morda ne bodo mogli sprožiti. Obstaja tudi nevarnost zlorabe zdravil ali prevelikega ali premajhnega odmerjanja zdravila, če bolečinska črpalka ni pravilno programirana.

Kaj pravijo smernice?

Trenutna „S3 smernica o zdravljenju akutne perioperativne in postoperativne bolečine“ iz leta 2009 je bila pripravljena zaradi še vedno neustrezne oskrbe pooperativne bolečine. Vključuje številne študije in metastudije iz preteklih let in je razdeljen na splošni in posebni del. Prva se ukvarja z vidiki, kot so izobraževanje bolnikov, merjenje in dokumentiranje bolečine ter organizacijski vidiki.

Poseben del smernice obravnava posamezne postopke terapija proti bolečinam pa tudi posebne vidike na posameznih kirurških področjih. Poudarek ni le na sistemskem terapija proti bolečinam z neopioidnimi analgetiki ter močnimi in šibkimi opiodi. Namesto tega je zajeta tudi vrednost postopkov brez zdravil.

Pomembno vlogo igrajo psiho- in fizioterapevtske metode, pa tudi fizikalne metode (npr. Hladna terapija) in "transkutana električna stimulacija živcev" (TENS). Prednost akupunktura za akutne terapija proti bolečinam do zdaj pooperativno ni bilo mogoče dokazati, v nasprotju z zdravljenjem kronične bolečine. Na koncu še regionalni anestetični postopki v smislu hrbtenjača razpravljali o bližnji in periferni regionalni anesteziji.