Sopomenke
Hiperpigmentacijsko čelo, hipopigmentacijsko čelo, depigmentacijsko čelo, bolezen belih pik, vitiligo
Definicija
Izraz "pigmentna motnja" povzema vrsto bolezni, za katere je značilno moteno nastajanje barvnih pigmentov na koži. Ta motnja lahko povzroči spremenjen videz kože pri osebah z motnje pigmenta na čelu. Naravno pigmentacijo površine kože nadzirajo nekatere celice povrhnjice (melanociti).
Te epidermalne celice tvorijo rjavo-črni barvni pigment (melanin), ki daje človeški koži naravno barvo. Tvorbo teh barvnih pigmentov spodbuja sončna svetloba na površini kože. Melanin v bistvu ima zaščitno funkcijo.
Barvni pigment je namenjen preprečevanju, da bi UV-žarki prodrli v povrhnjico in dosegli globlje plasti kože. Pigmentne motnje postanejo očitni, ko sinteza barvnih pigmentov ne more nadaljevati na ustrezen način. Posledično se pri prizadetih posameznikih pojavijo lokalizirane ali obsežne barvne spremembe.
Na splošno je treba razlikovati med dvema različnima oblikama motnje pigmenta na čelu. Medtem ko tako imenovana "hiperpigmentacija", ki temelji na presežku melanin, vodi do razvoja temnejših predelov kože, za hipopigmentacijo je značilno pomanjkanje melanina, ki vodi do svetlejših madežev. V predelu čela hiperpigmentacija kot npr starostne pege, pege in tako imenovana melazma so med najpogostejšimi pigmentacijskimi motnjami.
Hipopigmentacije na čelu pa so razmeroma redke. Pojav motnje pigmenta na čelu ni redek. V tem okviru pa lahko različne oblike pigmentne motnje opazimo predvsem v nekaterih starostnih skupinah.
Medtem ko pege najdemo predvsem pri mladih, starostne pege samo pri ljudeh, ki so dopolnili 40 let. Poleg tega so nekatere značilne pigmentne motnje na čelu specifične za spol. Na splošno lahko domnevamo, da pigmentna motnja na čelu nima patološkega značaja. Kljub temu mnogi prizadeti trpijo zaradi opaznih mest. Motnja pigmenta na čelu je zato bolj obremenjena za samozavest in psiho nekaterih prizadetih.
