Nevrološki simptomi, ki se pojavijo zaradi poškodbe piramidnega trakta, se imenujejo piramidalni znaki. Skupaj obstaja več kot dvanajst različnih patoloških refleks ki se štejejo za piramidalne znake trakta. Priskrbijo dokaze o poškodbah motorične skorje ali o boleznih, kot so multipla skleroza ali ALS.
Kaj so piramidalni znaki?
Znaki piramidnega trakta so refleks ki dokazujejo piramidalno poškodbo trakta pri odraslih. Na primer v Gordonu prst znak širjenja, pritisk na grahovo kost, majhno karpalno kost, povzroči širjenje prstov. Znaki piramidnega trakta so refleks ali nehote, ritmična mišica popadki ki kažejo na poškodbe piramidnega trakta pri odraslih. Piramidalni trakt je velika padajoča živčna pot. Razširi se od tako imenovane motorične skorje (praecentralni girus) do obrobja telesa, kjer inervira alfa motonevrone. Motorična skorja se imenuje tudi motorna skorja in jo najdemo v možganov. Odgovoren je za nadzor prostovoljnih gibanj. Preko piramidnega trakta pošilja signale alfa motonevronom. Te inervirajo skeletne mišice in so tako odgovorne za mišice popadki. Pri dojenčkih pa so piramidalni trakti fiziološki, tj. Del normalnega razvoja, ker pri njih piramidalni trakti še niso zreli. Večino znakov piramidnega trakta najdemo na spodnjih okončinah; na zgornji okončini je malo piramidalnih znakov.
Funkcija in naloga
Za diagnosticiranje poškodb piramidnega trakta se uporabljajo različni znaki piramidnega trakta. Pri Babinskem refleksu je sprožilec silovito krtačenje zunanjega roba podplata stopala od pete proti mezincu. Ko pride do poškodbe, se nožni prst dvigne proti nartu stopala, mali prsti pa se pomikajo navzdol in navzven. Podoben učinek lahko opazimo pri Gordonovem refleksu. Učinek ustreza učinku Babinskega refleksa. Sproži pa se s krtačenjem roba golenice od kolena v smeri proti gleženj sklep. Pri Oppenheimovem refleksu je poškodba piramidnega trakta vidna tudi po zategovanju palca in širjenju drugih prstov. Oppenheimov refleks se sproži s ščetkanjem zunanjega roba stopala. Znak Clauß izvaja terapevt z upogibanjem kolena proti odpornosti pacienta. To kaže tudi zategovanje velikega prsta v kombinaciji s širjenjem majhnih prstov. Tudi pri Strümpellovem znaku je pacientovo koleno upognjeno proti odpornosti. V tem primeru pa a supinacija, tj. dvig notranjega roba stopala s hkratnim spuščanjem zunanjega roba stopala je očiten v primeru piramidnih poškodb trakta. Znak Strümpell imenujejo tudi pojav tibialisa. Refleks Rossolimo, refleks Piotrowki in refleks dorsalis pedis lahko združimo pod izraz refleksi plantarnih mišic. Reflekti plantarnih mišic so notranji refleksi plantarnih mišic stopala, ki se okrepijo, kadar pride do poškodbe piramidnega trakta. Pri Rossolimovem refleksu lahko udarec v plantarne mišice povzroči plantarno upogibanje, to je upogibanje stopala ali prstov proti podplatu stopala. Isti rezultat sproži refleks Piotrowskega z udarcem v sprednja mišica golenice (Musculus tibialis anterior). Pri dorzifleksiji refleksa stopala pride tudi do plantarne fleksije po udarcu v zadnji del stopala. Piramidalni znaki za zgornje okončine vključujejo Gordon prst znak razširjenosti, Trömnerjev refleks in Wartenbergov refleks. V Gordonu prst znak širjenja, pritisk na grahovo kost (Os pisiforme), majhno zapestno kost, povzroči širjenje prstov. Pri Trömnerjevem refleksu se prsti v patoloških pogojih upognejo tako, da udarijo po dlani v falango srednjega prsta. Če palec udari proti odpornosti, ko se kazalec, srednji in prstanec upogneta, se to imenuje pozitivni Wartenbergov refleks. Gordonov znak za širjenje prstov, Trömnerjev refleks, Gordonov refleks, Rossolimov refleks, Pitotrovski refleks in dorsalis pedis refleks spadajo med negotove piramidalne znake poti. To pomeni, da tudi če se lahko sproži eden od teh patoloških refleksov, ni nujno, da je poškodba piramidnega trakta.
Bolezni in bolezni
Kdaj multipla skleroza kadar obstaja sum, se vedno preverijo piramidalni znaki. V multipla skleroza, lastne obrambne celice telesa napadajo celice živčni sistem, povzroča vnetje. Napadajo se tako imenovane glialne celice. Te tvorijo nekakšno izolacijsko plast okoli živčnih vlaken, tako da lahko prenos dražljajev poteka veliko hitreje. Vnetja poškodujejo tako imenovano mielinsko plast. To se imenuje tudi demielinizacija. Pri multipli sklerozi najdemo žarišča demielinizacije tako v osrednjem delu živčni sistem in v perifernem živčnem sistemu. Tipično simptomi multiple skleroze so motnje vida, kot so dvojni vid ali zamegljen vid, hitra utrujenost, paraliza, spastičnost in nejasen govor. Vendar pa je lahko tudi simptomatologija zelo nejasna, zato lahko pozitivni piramidalni znaki tu nakazujejo na bolezen. Znaki piramidnega trakta so pozitivni tudi pri poškodbah motorične skorje. Najpogostejši vzrok poškodbe motorične skorje je možganski infarkt v srednjem možganskem arterije (srednja možganska arterija). Motorična skorja je lahko prizadeta tudi, če obstaja okluzija sprednjega možganskega arterije (sprednja možganska arterija). Drugi vzroki škode na možganov območje vključujejo možgansko krvavitev, vnetje, tumorji ali poškodbe. Precej redka bolezen, pri kateri so motorični nevroni v možganov poguba je spastična paraliza hrbtenice. Bolezen je podedovana in se kaže kot naraščajoča spastična paraliza v spodnjih okončinah. Mehur izpadanje disfunkcije, očesne bolezni, demenca, gluhost in epilepsija lahko se pojavi tudi pri spastični paralizi hrbtenice. Poleg izrazito povečanih notranjih refleksov lahko pri nevrološkem pregledu opazimo tudi pozitivne znake piramidnega trakta. Pozitivne znake piramidnega trakta najdemo tudi pri ALS, amiotrofične lateralne skleroze. Bolezen povzročajo nepopravljive poškodbe motornih nevronov. Posledica degeneracije je paraliza, izguba mišic in spastičnost. Prizadeti ne morejo več pravilno hoditi in trpijo zaradi motenj govora in požiranja. Po diagnozi bolniki običajno umrejo v treh do petih letih. Amiotrofična lateralna skleroza nima zdravila.
