Posteljica

Sopomenke

posteljica, posteljica

Definicija

Posteljica je organ, ki je nastal med nosečnost, ki je sestavljen iz plodovega in materinega dela. Posteljica ima številne funkcije. Otroku zagotavlja prehrano in kisik, proizvaja različne hormoni in se uporablja za izmenjavo snovi.

Posteljica je običajno v obliki diska z debelino približno 3 cm in premerom med 15 in 25 cm. Tehta približno 500g. Z nepoškodovano posteljico ni stika med materjo in plodom kri.

Ta del je namenjen posebej zainteresiranim, sicer preskočite ta del! Med zgodnjim razvojem oplojenega jajčeca se od četrtega dne po oploditvi razlikujeta dve različni vrsti celic, embrioblasti in trofoblasti. Trofoblasti so pomembni za razvoj posteljice, zlasti celice, ki izhajajo iz njih, se imenujejo sincitiotrofoblasti.

Celični grozd sincitiotrofoblastov se sprosti 9. dan po oploditvi in ​​tvori majhne votline (lakune). Ker se je oplojeno jajčece vsadilo v maternično steno, je majhna mater kri plovila (kapilare) v mišični plasti maternice so razširjene in preobremenjene. To povzroči nastanek tako imenovanih sinusoidov.

Vse bolj naraščajoči sincitiotrofoblasti glodajo materine sinusoide, tako da materine kri pronica v votline. Sincicijatrofoblasti se razvijejo v resice, ki se preoblikujejo in končno postanejo terciarne resice ob koncu tretjega tedna, v katerih se zarodi kri plovila se oblikujejo. Posteljica je sestavljena iz plodovega in materinega dela.

Materinski del tvori mišična plast maternice. Fetalni del je jajčna membrana, bogata z resicami (chorion frondosum), ki se nahaja pod otrokom in je sestavljena iz zgoraj omenjenih celic, trofoblastov. Med tema dvema delom je prostor, napolnjen s približno 150-200 ml materine krvi.

Ta kri prihaja iz mater plovila v steni maternice. V napolnjenem s krvjo prostoru je veliko resic s svojimi vejami, ki jih nato imenujejo drevesa resic. Ta drevesa resnic izpira materina kri, tako da lahko na različnih površinah zaradi različnih transportnih mehanizmov poteka izmenjava snovi med materjo in otrokom.

Pomembno pa je, da skozi celotno nosečnost materina kri ostaja ločena od plodove krvi s plastjo celic. Ta filtrirna membrana se zato imenuje tudi placentna pregrada. V smeri materinega dela posteljico sestavlja do 38 lobulov (kličnih listov), ​​od katerih ima vsaka vsaj dve od teh resic in je med seboj povezana.

V 14. tednu nosečnost (SSW) ima posteljica svojo končno strukturo. Debelina se še naprej povečuje do 5. meseca nosečnosti, medtem ko se njena površina še naprej povečuje po 5. mesecu nosečnosti in končno doseže premer med 15 in 25 cm. V večini primerov je posteljica v obliki diska.

Znane pa so tudi druge oblike. Posteljica je lahko režnjasta, razdeljena, s sekundarnim režnjem ali v obliki pasu. Zelo redko opazimo le razpršeno porazdelitev resic.

Pomembna funkcija posteljice je izmenjava snovi med materjo in otrokom. Zlasti voda in kisik iz matere prideta do plodovih žil resic zaradi razlik v koncentraciji. Ta plovila se na koncu združijo v Vena od popkovina (Vena umbilicalis), ki v telo otroka prenaša kri, obogateno s hranili in kisikom.

Pomembno je, da kri prehaja mimo jetra, tako da ima celoten organizem dostop do snovi, s katerimi se oskrbuje, in jetra ne porabijo vseh. Sladkorji (glukoza), beljakovin (aminokisline in beljakovine) in maščobe v otrokovo kri vstopajo tudi s pomočjo različnih transporterjev v posteljici. Posebej velja omeniti tudi absorpcijo določene vrste protiteles (imunoglobulin G), saj nerojenemu otroku zagotavlja določeno stopnjo zaščite pred nekaterimi okužbami.

Kljub temu nekateri bakterije in virusi lahko prodre skozi placentno pregrado in vstopi v otrokov organizem. Zaradi tega prehoda se lahko nerojeni otrok kljub temu okuži in zboli za eno ali drugo okužbo, zlasti tisto, ki jo povzroči virusi. Nekatera zdravila vstopijo v otrokovo telo skozi posteljico, zato je med nosečnostjo zelo pomembno paziti, da se taka zdravila ne jemljejo, saj lahko škodujejo otrokovemu razvoju.

Snovi, ki jih otrok izloči, se vrnejo v posteljico prek dveh arterij v popkovina (Arteriae umbilicales) in se lahko preko resic spusti v materino kri. Mati lahko take produkte izločanja popolnoma razgradi ali pretvori in jih odnese iz telesa. Druga glavna naloga posteljice je proizvajanje velikih količin hormoni ki so potrebne med nosečnostjo in jih materine žleze ne morejo dodatno proizvajati.

Po eni strani ženski spol hormoni progesteron in estrogena. Progesteron spodbuja razvoj dojk, proizvodnjo mleka (laktogeneza) in zavira krčenje mišic maternice. Rast dojk in maternice je posledica učinka estrogena.

Koncentracija estrogena v materini krvi in ​​urinu je odvisna od vitalnosti otroka, saj pretvori predhodnike. Kljub temu ta metoda danes skoraj ni pomembna pri pregledu nosečnic in njihovih otrok. Drug zelo znan hormon je tako imenovani človeški horionski gonadotropin (HCG).

Zagotavlja, da se mišična plast maternice z oplojenim jajčecem ne zavrne. Povzroča tudi prvo zorenje jajčec v jajčniki ženskega otroka in spust iz testisi v mošnje pri moških otrocih. V praksi se ta hormon uporablja za odkrivanje nosečnosti s pomočjo test nosečnosti.

To je zato, ker je mogoče v urinu mater zaznati njegove visoke koncentracije zgodnja nosečnost. Poleg tega se proizvaja človeški placentni aktogen (HPL), ki zagotavlja maščobe za oskrbo matere z energijo in odraža funkcionalno stanje posteljice, ter človeški horiontirotropin (HCT), katerega funkcija še ni popolnoma pojasnjena.