Škoda na N. phrenicus
Škoda na frenični živec ima lahko različne vzroke in povzroči izgubo svoje funkcije. Posledično lahko enostranska poškodba živca povzroči dvig membrana na prizadeti strani. V primeru škode na frenični živec na obeh straneh, celoten membrana je običajno prizadeta zaradi paralize.
Škoda je lahko že v hrbtenjača ali v ustreznih živčnih koreninah pri izstopu iz hrbtenični kanal. frenični živec lahko poškoduje neposredno, torej na primer zaradi ureznine v prsnem košu oz vratu med operacijo ali solzo zaradi naključne poškodbe. Poleg tega lahko tumor ali podobno pritiska na živec in tako trajno vpliva nanj.
A zdrsnjen disk v vratni hrbtenici ali podoben proces, ki zajema prostor v vratni hrbtenici, lahko povzroči tudi poškodbo freničnega živca. Verjetnost, da se bo frenični živec po okvari naravno sam okreval, je vedno odvisna od obsega poškodbe. Če pa je živec popolnoma prekinjen, je malo verjetno, da bo zrasel skupaj in ponovno pridobil svojo funkcijo.
Vnetje freničnega živca
Vnetje freničnega živca lahko privede do ohlapne ohromelosti membrana, še posebej, če je živec prizadet na obeh straneh. Na živčne korenine, ki tvorijo frenični živec, lahko na primer vpliva tako imenovani Guillain-Barréjev sindrom, ki vodi do akutnega vnetja, ali pa imajo vnetne spremembe v kontekstu Lymska bolezen.
Pareza N. phrenicus
Za diagnozo pareze freničnega živca je uporabljen an x-ray prsih, pri katerem je mogoče enostavno oceniti višino trebušne prepone. Poleg tega je med Zdravniški pregled, povečana aktivnost dihalnih mišic med rebra prepoznamo po težavnosti v dihanje. V teoriji lahko delovanje freničnega živca preizkusimo tudi z elektronevrografijo in elektromiografija, vendar je ta izpit težko izvesti v praksi. Če sumimo na vnetje, lahko diagnozo razširimo na ustrezen pregled kri in živčno tekočino za potrditev suma. Za razjasnitev a zdrsnjen disk vratne hrbtenice lahko naredimo MRI vratne hrbtenice.
Vsi članki v tej seriji:
