Predstavitev
Motnje cirkulacije v možganov so pogosta bolezen, zlasti prizadeti so starejši bolniki. Če motnje krvnega obtoka vodijo v okluzija o kri plovilo v možganov, eden govori o a kap. Simptomi so lahko zelo raznoliki in tudi na prvi pogled niso vedno jasno vidni na prvi pogled. Vendar obstajajo opozorilni znaki, ki kažejo na slabo kri pretok do možganov.
Tipični simptomi motnje krvnega obtoka v možganih
- Nenadne motnje zavesti
- Motnje spomina (pozabljenost na demenco)
- Senzorične motnje (mravljinčenje, otrplost) in
- Motnje motorične funkcije (mišična oslabelost do popolne paralize ene okončine ali strani telesa)
- Motnje vida (dvojne slike, zamegljen vid) do popolne izgube vida
- Govorne motnje (artikulacijske motnje, motnje iskanja besed) do izgube govora
- Omotičnost pri motnjah hoje in koordinacije
- Utrujenost in
- Pomanjkanje koncentracije
- Glavoboli in
- Nevrološki spremljajoči simptomi, kot so epileptični napadi
Motnje cirkulacije v možganih so še posebej pogosti pri starejših bolnikih in se lahko kažejo v najrazličnejših simptomih. Eden od simptomov je na primer pozabljivost. Pogosto je zelo težko razlikovati med običajno pozabljivostjo starosti in pozabljivostjo, ki jo povzroča motnje krvnega obtoka.
Zato je priporočljiv obisk nevrologa. Nevrolog lahko opravi različne nevropsihološke preiskave in poskrbi za slikanje možganov, da ugotovi, ali je pozabljenost posledica težav s krvnim obtokom v možganih. An ultrazvok od karotidna arterija je koristno tudi za oceno tveganja za arterioskleroza.
Demenca lahko povzročijo tudi motnje krvnega obtoka v možganih. Takrat se imenuje žilni demenca. Hipoteza tega je, da so motnje krvnega obtoka povzročile številne majhne neopažene (tihe) kapi.
Posledično živčne celice v teh predelih možganov, ki niso več oskrbovane kri umreti. To trajno vpliva na delovanje možganov in na koncu vodi do demenca. Poleg Alzheimerjeve bolezni so tudi motnje krvnega obtoka v možganih zelo pogost vzrok za demenco.
Motnje krvnega obtoka v možganih vedno vodijo do okvare živčne celice funkcijo. Če so prizadete regije v možganih, odgovorne za občutljivost, lahko motnje na tem področju povzročijo otrplost ali mravljinčenje. Takrat je prizadeta predvsem druga stran telesa.
V primeru motenj krvnega obtoka na levi možganski polobli se pogosto pojavijo mravljinčenje ali otrplost na desni strani telesa. Ni nujno, da mora biti to vedno celotna stran telesa, vpliva lahko tudi le na zgornjo ali spodnjo okončino. Težave z vidom imajo lahko številne vzroke.
Poleg očesnih bolezni še bolezni optični živec lahko tudi za njim. Toda povzročajo tudi motnje krvnega obtoka v možganih motnje vida. To so pogosto kratkoročne epizode z izgubo vida.
V tehničnem jeziku se to imenuje Amaurosis fugax. Običajno je prizadeto samo eno oko. Poleg popolne izgube vida se lahko pojavijo dvojne slike in okvare vidnega polja.
V večini primerov motnje krvnega obtoka v možganih povzročajo tudi druge simptome, kot so mravljinčenje v obrazu ali šibkost posnemajočih mišic. Govorne motnje so tudi možne. V tem primeru je diagnoza nevrološke bolezni povsem jasna.
Sum motnje krvnega obtoka v možganih kot del a kap je vedno nujno. Bolnik mora nemudoma obiskati zdravnika in ga odpeljati na specialno zdravljenje kap enota. Očesne bolezni je v naslednjem koraku še vedno mogoče izključiti.
Utrujenost je zelo pogost simptom. Vzroki so lahko številni. V prvi vrsti je utrujenost zagotovo povezana z anemija zaradi pomanjkanje železa or hipotiroidizem.
A vseeno je treba pomisliti tudi na motnje krvnega obtoka v možganih. Zaradi pomanjkanja kisika je delovanje živčnih celic v možganih omejeno. Učinkovitost možganov se nenehno zmanjšuje.
To povzroča tudi nespecifične simptome, kot so utrujenost, izčrpanost in motnje koncentracije. Lahko se doda tudi depresivna komponenta. A pomanjkanje koncentracije zagotovo lahko kaže na motnje krvnega obtoka v možganih.
Seveda je za tem lahko tudi neškodljiv sprožilec, kot je stres, vendar zaradi motnje krvnega obtoka transport kisika do možganskih živčnih celic ni trajno zagotovljen. Možgani pa so lahko učinkoviti le v prisotnosti kisika. Mimogrede velja tudi za sladkor (glukozo).
Kdo je unterzuckert, ker človek dlje časa ni jedel, se lahko tudi slabo koncentrira. Nato je naloga zdravnika, da ugotovi, v kolikšni meri motnje koncentracije obstajajo zaradi stresa ali v okviru običajnega vsakdana ali obstajajo motnje krvnega obtoka. Tinitus je hrup v ušesu, na primer piskanje, brenčanje ali sikanje.
Izvira iz notranje uho in ga zazna samo bolnik. Ni treba, da je stalno prisoten. Lahko se zgodi le začasno.
Prizadeta sta lahko oba ušesa ali samo eno. Sprožilec za tinitus je lahko motnja krvnega obtoka. Običajno je slušni organ v notranje uho ni dovolj preskrbljena s krvjo.
Slušne celice nato s to okvaro reagirajo na pomanjkanje kisika. Za zdravljenje motnje sluha se zato uporabljajo zdravila za povečanje krvnega obtoka. Govorna motnja (afazija) je jasen znak a motnje krvnega obtoka v možganih.
Obstajajo različne oblike afazije, odvisno od tega, kateri del možganov prizadene motnja krvnega obtoka. V primeru govorne motnje po Broci je motena predvsem govorna tvorba. Temu pravimo tudi motorična afazija.
V nasprotju s tem obstaja senzorična afazija. V tem primeru je razumevanje govora močno oslabljeno. V globalni afaziji sta poškodovani tako tvorjenje govora kot njegovo razumevanje.
Verjetneje je, da se bo pojavila anamnestična afazija Glava poškodbe in so zanjo značilne motnje iskanja besed. Epileptični napadi imajo lahko številne vzroke. Zaradi neravnovesja med vzbujevalnimi in zaviralnimi impulzi se vzbujanje nenadzorovano širi na celoto živčne celice skupine.
V primeru motenj krvnega obtoka v možganih se tveganje za epileptične napade znatno poveča. Približno 5 odstotkov vseh bolnikov z možgansko kapjo trpi zaradi epileptični napad v prvem tednu po kapi. Pri bistveno več kot polovici prizadetih pa gre za enkraten dogodek.
Terapija z zdravili za epilepsija ni potrebno. Glavoboli so zelo pogost simptom. V večini primerov so vzroki neškodljivi, na primer primanjkljaj tekočine zaradi nezadostnega pitja ali stresa.
Toda tudi motnje krvnega obtoka v možganih lahko povzročijo glavoboli. Če gre torej za hud glavobol ali če se pojavijo drugi nevrološki spremljajoči simptomi, se je treba takoj posvetovati z zdravnikom. Kronično glavoboli je treba razjasniti tudi nevrološko, saj imajo lahko tudi bolj nevarne vzroke, kot so motnje krvnega obtoka.
