Pogovor terapija, pogovorno psihoterapija ali psihoterapija, osredotočena na stranko, se nanaša na terapevtsko metodo s področja humanistične psihologije.
Kaj je pogovorna terapija?
V bistvu, pogovor terapija je razumljeno kot nekakšno orodje, ki stranki pomaga, da ustrezno obdela to, kar je doživel s samoraziskovanjem, in z vpogledom spremeni napačno vedenje. V pogovor terapija, kot že ime pove, je poudarek na pogovoru. Imenuje se tudi klient-centred psihoterapija, ker postavlja stranko in njegove izjave v ospredje tako verbalno kot neverbalno. Psiholog Carl R. Rogers, ki je dostop do raziskovalnih priložnosti dobil s svojimi učnimi dejavnostmi na ameriških univerzah v štiridesetih in petdesetih letih, velja za ustanovitelja te metode. V okviru te raziskave je skušal ugotoviti, kako lahko človek bolje predela izkušnje in se o njih pogovori, da bi med pogovorom prišel do novega vpogleda in s tem privedel do spremembe vedenja. Raziskal je pogoje, ki so za to potrebni. Kot mnogi drugi terapevtski modeli se je z leti razvijala tudi pogovorna terapija. V bistvu pogovorno terapijo razumemo kot nekakšen instrument, ki pomaga stranki, da ustrezno predela to, kar je doživel s samoraziskovanjem, in z vpogledom spremeni napačno vedenje. Te metode pogovora ne najdemo samo v terapijah, temveč je postala tudi del supervizije, poučevanja in svetovanja, osredotočenega na študente.
Funkcija, učinek in cilji
Pogovorna terapija se uporablja pri številnih duševnih boleznih. Bodisi kot samostojna metoda bodisi v kombinaciji z drugimi terapevtskimi metodami in / ali zdravljenjem z zdravili. Pri pogovorni terapiji se domneva, da ima vsak človek željo po samoaktualizaciji in že ima potrebna sredstva za to v sebi. Običajno je zdrav človek močan, njegovo razmišljanje in delovanje je namensko in zavestno. Moteni procesi in okvare torej temeljijo na napačnih učenje procesi in blokirajo možnost samospoznanja. S pomočjo govorne terapije mora bolnik prepoznati in rešiti te blokade. Na prvi pogled se zdi, da se pogovorna terapija osredotoča na tisto, kar je bolnik doživel. Med pogovorom pa je poudarek predvsem na tem, kako je stranka doživela travmatičen dogodek, katera čustva so imela vlogo in kakšne zaključke je iz tega naredila. S ponovno oceno bi moral naročnik sam pridobiti nova spoznanja in tako biti sposoben ponovno ovrednotiti svoje izkušnje. Posledično bo s tem pridobljenim uvidom spremenil tudi svoje vedenje. Pogovorna terapija ne gre za postavitev konkretnega cilja. Skozi pogovor se samodejno razvije tečaj. Terapevt ta postopek čim bolj prepusti pacientu in ustvari okvirne pogoje, ki omogočajo, da klient govori o svojih izkušnjah in težavah, sam dobi vpogled in dvomi o svojih dejanjih. Pogovorni terapevt deluje empatično in verodostojno ter prizadeto osebo in njeno čustveno življenje jemlje resno, ne da bi ga obsojal. Jedro pogovorne terapije temelji na medsebojnem sprejemanju in spoštovanju stranke. Človek, ki se ne počuti obsojenega in mu ni treba skrbeti za morebitno oceno, je bolj pripravljen spregovoriti o sebi in svojih morebitnih napakah. Tako se ustvari osnova za spremembe.
Kritika in nevarnosti
Na področju pogovorne terapije ni dovolj raziskav tveganja. Zaradi svojega pristopa, usmerjenega k stranki, in čim večjega sprejemanja stranke v veliki meri izpolnjuje etične zahteve. Nevarnosti in tveganja torej obstajajo predvsem zaradi pacienta in njegove osebnostne strukture, pa tudi glede terapevta. Stranka, ki ni odprta za nadaljnji razvoj in spremembe, težko uspe doseči uspeh. Terapevt, ki ne reagira empatično in verodostojno in negativno prevladuje nad potekom pogovora, lahko ne samo povzroči neuspeh terapije, temveč povzroči še resnejšo psihološko škodo, zlasti v primeru zelo negotovih strank. Zato je priporočljivo skrbno izbrati ustreznega terapevta. Ker obstaja zdaj veliko različnih smeri terapije z govori, je treba narediti ustrezno predizbiro. V primeru hudih travm, na primer, terapijo za govor s specializacijo na področju travmatološka terapija je priporočljivo. Na ta način so že od samega začetka položeni pomembni dejavniki za uspeh pogovorne terapije.
