Pojavljanje
Vrhunec bolezni je v puberteti, kar pomeni, da se osteosarkomi zelo pogosto pojavljajo pri otrocih in mladostnikih, večinoma med 10. in 20. letom starosti. Bolezen prizadene pretežno moške mladostnike. Osteosarkomi predstavljajo približno 15% vseh predvsem malignih tumorjev kosti osteosarkom najpogostejši maligni kostni tumor pri (moških) otrocih in mladostnikih.
Osteosarkomi se lahko razvijejo tudi pri odraslih. Običajno je tako, če prejšnje bolezni, kot je npr Pagetova bolezen (= Osteodystrophia deformans Paget). Možno je tudi, da se vzorec bolezni razvije po kemo- ali radioterapijo.
Vzroki
Kot je bilo že omenjeno v povzetku, so vzroki za razvoj osteosarkom še niso dovolj pojasnjeni. Kot pri skoraj vseh drugih kostnih tumorjih naj bi bili tudi zato hormonski dejavniki in dejavniki, povezani z rastjo, sprožilni dejavniki. Redko kakšen osteosarkom razviti iz Pagetova bolezen ali po radioterapijo or kemoterapija druge bolezni. Statistični podatki pa kažejo na povečano verjetnost razvoja osteosarkoma po retinoblastom (tumor v očesu otrok).
Metastaze
Zaradi nagnjenosti k nastanku osteosarkoma metastaze v zgodnji fazi je zgodnja diagnoza bistvenega pomena. Metastaze so običajno hematogene, torej prek krvnega obtoka. Metastaze najdemo nadpovprečno predvsem na območju Ljubljane pljuč, ampak tudi v okostju (razširitev na druge kosti), ali limfna vozlišč.
Ker je zgodnja diagnoza zaradi pomanjkanja usmerjenih simptomov precej redka, metastaze zelo pogosto najdemo v času diagnoze. Statistično je to približno pri 20% vseh bolnikov z osteosarkomom. Sumijo, da bi že pri številnih bolnikih ob diagnozi lahko odkrili mikrometastaze.
So pa še vedno premajhne, da bi jih s trenutno uporabljenimi diagnostičnimi metodami zaznali. Te mikrometastaze poskuša ubiti kemoterapija kot del dvostranske terapije (glejte: Terapija).
- Kemoterapevtska predobdelava
- Kirurško odstranjevanje tumorja
Diagnoza
Simptomi v zgodnjih fazah pogosto še niso usmerjeni. Najprej se pojavijo. Ko bolezen napreduje, vključujejo splošne simptome tumorske bolezni, na primer diagnostične možnosti Rentgen diagnostika slike: Tu se opravi rentgenski pregled na simptomatsko vidnem območju (vsaj 2 stopnji).
Sonografija: ultrazvok se uporablja zlasti, če je že diagnosticiran osteosarkom. Uporablja se za diferencialna diagnoza, zlasti za razmejitev tumorja mehkih tkiv. Splošna laboratorijska diagnostika (kri pregled): Posebna diagnostika tumorja: Slikanje z magnetno resonanco (MRI): Slikanje z magnetno resonanco (MRI) se lahko uporablja poleg slikovnih postopkov, omenjenih v osnovni diagnostiki.
Ker je MRI še posebej dober pri slikanju mehkih tkiv, je mogoče oceniti obseg tumorja pri diagnosticiranem osteosarkomu do sosednjih struktur (živci, plovila) prizadetih kostiin s tem tudi za oceno volumna tumorja in razjasnitev lokalnega obsega tumorja. Če je maligna kostni tumor posumiti, je treba posneti tudi celo bolno kost. Po potrebi je treba sprejeti nadaljnje diagnostične ukrepe za izključitev metastaz na drugih področjih (glej zgoraj).
Računalniška tomografija (CT): S pomočjo CT lahko ocenimo obseg tumorja. Digitalno odštevanje angiografijo (DSA) ali angiografija: diagnostika je angiografija Rentgen slikanje (kri) plovila po injiciranju Rentgen kontrastno sredstvo. Pri digitalnem odštevanju angiografijo, plovila (arterije, žile in limfne žile) pregledajo z rentgensko diagnozo.
Skeletnih scintigrafija (3-fazna scintigrafija): To je postopek slikanja s kratkotrajnimi radionuklidi (npr. Gama žarki) ali tako imenovanimi radiofarmacevtiki. scintigrafija se uporablja za pregled kosti glede območij s povečano presnovo kostne snovi oz kri obtok. Lahko dajo indikacije o obstoječem osteosarkomu. Biopsija: Da bi ugotovili, ali je tumor maligni ali ne, se tkivo odstrani in pregleda z biopsijo (= histopatološki (= drobni preiskavi) pregled).
A biopsijo se pogosto izvaja, če obstaja sum na tumor ali če vrsta in dostojanstvo tumorja nista jasna. Tak pregled bi lahko na primer opravili z rezanjem biopsijo. Pri tem postopku je tumor delno izpostavljen kirurško in odvzet je vzorec tkiva (običajno kosti in mehkega tkiva).
Če je možna analiza zamrznjenega odseka, je mogoče odstranjeno tumorsko tkivo neposredno pregledati in oceniti za dostojanstvo.
- Bolečina in
- Lokalni znaki vnetja (pordelost, oteklina, pregrevanje)
- Otekanje bezgavk
- Nenamerno zmanjšanje teže (več kot 10% v 6 mesecih)
- Paraliza
- Zlom brez nezgode (patološki zlom)
- Nočni znoj
- Pallor
- Izguba energije
- Krvna slika
- Določitev BSG (= hitrost sedimentacije krvi)
- CRP (C-reaktivni protein)
- Elektroliti
- Alkalna fosfataza (aP) in za kosti specifična aP:
- Prostata specifični antigen (PSA) in kisla fosfataza (sP). Te ravni so povišane v prostate karcinomi, ki pa pogosto metastazirajo v kosti.
- Železo: pri tumorskih bolnikih so ravni železa običajno nizke
- Skupaj beljakovin
- Elektroforeza beljakovin
- Status urina: paraproteini - dokazi o mielomu (plazmocitom)
