Pokrivalo (zunanji lok, zunanji naramnice) je ortodontska naprava, ki uporablja ekstraoralne vlečne pasove (vlečne pasove zunaj usta) za učinkovito uporabo sil na zobe in kostne strukture, zlasti tiste na zgornja čeljust. To se naredi v kombinaciji z intraoralnim (v ustne votline) fiksne ali odstranljive naprave. Pokrivalo je sestavljeno iz notranjega in zunanjega loka, ki sta med seboj spajkana na nivoju usta in katerih medsebojni kot se prilagodi glede na indikacijo. Sistem vključuje tudi napetostne pasove, ki tečejo okoli vratu in / ali lobanja območje, odvisno od indikacije. Napenjalni pasovi so pritrjeni na obe kraki zunanjega loka.
Indikacije (področja uporabe)
Učinek pokrivala je odvisen tako od velikosti uporabljene sile kot od njene smeri. Da bi spodbudili gibanje zob, je potrebna manjša sila kot vpliv na rast kosti. Glede na uporabljeno smer sile lahko pokrivala delimo v tri skupine:
- Pokrivala z okcipitalnim oprijemom (pokrivala z visokim vlekom).
- Pokrivala s potegom materničnega vratu (pokrivala za maternični vrat).
- Pokrivala z vodoravnim potegom (kombinirana vleka, pokrivala z vodoravnim vlečenjem).
Uporaba pokrival je lahko koristna za:
- Vertikalna rastna pot in čelni (v območju sekalcev) in skeletni ugriz (sekalci se ne prekrivajo zaradi kota, ki ga zgornja in spodnja čeljust zasedata med seboj);
- V kombinaciji z odstranljivim aparatom za čeljust, da upočasni rast zgornje čeljusti;
- Vzorec vodoravne rasti in nevtralni položaj ugriza;
- Nizek prednji ugriz (zgornji sekalci se prekrivajo s spodnjimi manj kot 2 mm);
- V razredu kotov II (spodnja čeljust je preveč nazaj glede na zgornjo čeljust);
- Pomanjkanje prostora v zgornji čeljusti v sagitalni smeri (gledano od spredaj nazaj);
- Za sidranje intrinzično pravilno nameščenih molarjev (posteriornih molarjev) na mestu - to je na primer potrebno pri sistematičnem simetričnem ekstrahiranju štirih premolarjev (prednjih molarjev), pri čemer morajo molarji služiti kot oporniki za distalizacijo (premikanje zadaj) preostalih štirih premolarjev in sprednji zobje za zapiranje vrzeli.
Glede na nastavitev kota in sile lahko s tem razvije najrazličnejše učinke, kot so:
- Prvi molarji (prvi zadnji molarji) zgornje čeljusti so distalnizirani (pomaknjeni nazaj) ali iztisnjeni (podaljšani);
- Maksilarni sprednji del (sekalci in očesi maksile) se iztisne (podaljša) ali vdre (skrajša);
- Zgornji molarji (zadnji molarji), nagnjeni mezialno ali distalno (naprej ali nazaj), se poravnajo;
- Nagib žvečilne ravnine zgornje čeljusti je mogoče spremeniti;
- Če smer sile vodi skozi središče upora (središče upora) na zgornja čeljust, to ne povzroči rotacijskega reakcijskega gibanja, ampak čisti prevod (premik).
Postopek
Načrtovanje pokrival temelji na naslednjih vidikih: poleg indikacije mora biti ortodont sposoben vnaprej oceniti obseg in smer pričakovane rasti ter oceniti tudi domnevni obseg reakcije. Edini dejavnik, ki je dejansko znan na začetku obdelave, je smer reakcije, ki izhaja iz načrtovanja mehanike. Vse ostale parametre je treba redno preverjati in po potrebi ponovno oceniti. Po načrtovanju s strani ortodonta je pacientu nameščena že pripravljena (montažna) pokrivala. V ta namen se zunanji in notranji ločni kabel posamično upogneta v indikacijski položaj za bolnika glede na njegovo obliko in kot, ki ju prevzameta drug drugemu, ter se ustrezno skrajšata. Konci notranjega loka se bodisi zaskočijo:
- Zajemite z zunanjimi ključavnicami (cevmi za pokrivala) trakov, zacementiranih na bolnikove zgornje prve molarje (zadnje molarje), ali.
- V odstranljivem čeljustnem aparatu, ki je v tem primeru narejen v zobotehničnem laboratoriju.
Pacient mora upoštevati dnevni čas nošenja 14 ur, od katerega bi velik del moral pasti na nočno nošenje, saj se večja rast pojavi ponoči kot podnevi.
