Pomanjkanje alfa-1-antitripsina

Sinonimi v širšem pomenu

Angleščina: pomanjkanje alfa1-antitripsina

  • Laurell-Eriksson sindrom
  • Pomanjkanje zaviralca alfa-1-proteaze

Predstavitev

Alfa-1-antitripsin pomanjkanje je, kot že ime pove, odsotnost beljakovine alfa-1-antitripsin, ki nastaja v pljučih in jetra. Gre torej za presnovno motnjo. Ta bolezen se deduje avtosomno recesivno. V populaciji se pojavlja s pogostnostjo od 1: 1000 do 1: 2500.

Vzroki

Vzrok za alfa-1-antitripsin pomanjkanje je v napaki pri dedovanju. Pomanjkanje beljakovin alfa-1-antitripsin se deduje avtosomno recesivno. To pomeni, da se bolezen podeduje neodvisno od spola in resnično izbruhne šele, ko sta prisotni dve okvarjeni genski kopiji.

Oba starša morata torej biti prizadeta ali pa morata biti nosilec genskih informacij. Samo en gen, ki vsebuje informacije o napakah, ne more povzročiti škode. Napaka se nahaja na kromosomu 14, ki nosi gen, odgovoren za sintezo (proizvodnjo) alfa-1-antitripsina pri zdravih posameznikih.

Alfa-1-antitripsin je endogeni protein, ki se večinoma proizvaja v celicah jetra. Naloga ima zaviranje cepljenja beljakovin encimi. Pomanjkanje alfa-1-antitripsina vodi do prekomerne aktivnosti razgradnje beljakovin encimi.

Posledica tega je razgradnja lastnega tkiva telesa. Njegova najpomembnejša naloga je zaviranje encima elastaze levkocitov. Ta encim razgradi elastazo v steni pljučne alveole.

Simptomi in pritožbe

Ker proizvodnja alfa-1-antitripsina poteka predvsem v pljučih in jetra, tudi tu nastane škoda in okvara. Tam torej poteka tudi razgradnja lastnega tkiva telesa. V njegovem izražanju je zelo različna.

Pri bolnikih s hudo pljuč poškodbe, prizadetost jeter je presenetljivo redka in obratno. Tudi starostna razporeditev je precej drugačna. Medtem ko nekateri že imajo končno fazo pljuč bolezen v tretjem do petem desetletju življenja, drugi do 30. leta sploh nimajo poškodb pljuč.

Včasih imajo bolniki s pomanjkanjem alfa-1-antitripsina vnetje v podkožju maščobe. To je razmejeno in rdečkasto. Imenuje se panikulitis.

Za to vnetje obstajajo tudi drugi vzroki. Natančen mehanizem izvora še ni znan. To lokalno vnetje je lahko zelo obstojno in boleče.

Drugi simptom na koži je modra obarvanost (cianoza). To je posledica pomanjkanja nasičenosti kisika s kisikom kri kadar so vključena pljuča, na primer emfizem. Modrikast odtenek nima le koža, temveč tudi sluznice in jezik.

Cianoza pojavlja se v številnih kliničnih slikah in zato ni specifičen za pomanjkanje alfa-1-antitripsina. Beljakovina alfa-1-antitripsin ni le v jetrih, temveč tudi v pljučih. Tu ima tudi pomembno vlogo v dobrem pljuč Funkcija.

Pomanjkanje tega alfa-1-antitripsina vodi do razgradnje pomembnih sestavin pljuč, kar povzroči nenehno uničenje pljučnega tkiva. Pomanjkanje alfa-1-antitripsina povzroča emfizem v pljučih. Pljučni emfizem se razume kot prenapihnjena pljuča.

To je posledica vnetnih sprememb v pljučni strukturi. Stene pljučne alveole niso več dovolj stabilni in se uničijo z encimsko razgradnjo. Tako nastanejo velike votline v pljučih, iz katerih vdihani zrak ne more več uhajati.

Zato se imenuje prenapihnjenost pljuč. Poleg tega kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) se razvije v zgodnji odrasli dobi. Izmenjava plinov v pljučih je motena, kar povzroči pomanjkanje kisika v kri.

A kašelj s sputumom je značilno za KOPB. Občutek zadihanosti je značilen tudi v poznejših fazah. To ima lahko tudi posledice za srce, tako da je poškodovano tudi srce.

Če je poškodba pljuč zelo napredovala in drugi terapevtski ukrepi ne uspejo, a presaditev pljuč je lahko nujen ukrep. Jetra so prvi organ, na katerega vpliva pomanjkanje alfa-1-antitripsina. To vodi do motenj v delovanju beljakovine alfa-1-antitripsin.

Oblika beljakovin se razlikuje od zdrave oblike. Posledično se kopiči v jetrnih celicah in je ni mogoče pravilno izločati. Posledica tega je pomanjkanje.

Novorojenčki, ki so homozigotni (tj. Imajo dve okvarjeni genski kopiji), kažejo poškodbe jeter že v povojih. Diagnosticiran jim je dolgotrajni ikterus novorojenčka (zlatenica = porumenelost kože in beločnic (beli oči)). Če se bolezen pojavi šele v odrasli dobi (približno

10-20%), spremlja jo kronična hepatitis (vnetje jeter) in pozneje ciroza jeter. Poleg tega obstaja tveganje za razvoj jeter rak (hepatocelularni karcinom) se poveča. Ciroza jeter lahko prizadene prizadete osebe. V napredni fazi se zato tudi pričakovana življenjska doba bistveno zmanjša.