Posledice vode v pljučih
Potek pljučnica se lahko razlikujejo glede na starost, stanje imunske obrambe, vrsto patogena in uporabljeno terapijo. Mladi in prej zdravi posamezniki naj bi bili ozdravljeni po približno štirih do šestih tednih. Vendar stara in zdravje-omejeni ljudje imajo možnost daljšega poteka bolezni ali počasnejšega okrevanja.
Bronhiektazije (dilatacija pljučne alveole) in pljučna fibroza (brazgotinjenje pljuč tkiva), zlasti v kroničnih primerih. Nadaljnji zapleti v okviru pljučnica so tudi možni. Na primer pus (tako imenovani plevralni empiem) ali tekočino (tako imenovano plevralni izliv) se lahko kopičijo v plevralni reži, prostoru med pljuč membrana, ki pokriva pljuča in je vzkliknil.Če to povzroči resno omejitev dihanje, lahko zdravnik odstrani tekočino skozi a punkcija in tako vodijo k izboljšanju težav z dihanjem.
V najslabšem primeru pljučnica se lahko širi tudi v krvnem obtoku in razvije v tako imenovano sepso (kri zastrupitev). V tem primeru lahko patogeni vplivajo na druge organe, kot je srce ali ledvic, kar lahko privede do njihove izgube funkcije in je na koncu usodno. Kot posledica zadrževanja vode v pljučih zaradi srce or ledvice šibkost, lahko se pojavi huda dihalna stiska, ko se razvije pljučni edem.
V zelo hudih primerih sluznica, nos konice prstov na rokah in nogah pa postanejo modre, ker pljuča ne morejo več oskrbeti tkiva z dovolj kisika. Plevralni empiem je tudi posledica voda v pljučih in opisuje kopičenje pus v pljuč območje. Zato je priporočljivo, da se ukvarjamo tudi s to temo: Empiem pleure - kaj je v ozadju?
Da bi postavili diagnozo voda v pljučih or pljučni edem, potrebna je ustrezna anamneza, tj. pogovor s pacientom, da bi odkrili simptome in našli možne vzroke. Potem je nujen klinični pregled. Med tem pregledom se oceni bolnikova splošna slika, da se ugotovi, ali obstajajo zunanji znaki, kot so bledica ali modrikasto obarvane ustnice ali prsti (znaki cianoza, tj. pomanjkanje kisika).
Prav tako je preiskovalec že pozoren na pacientovo dihanje, ali intenzivneje diha, uporablja dihalne mišice (na primer pokončno sedi s podprtimi rokami), kašlja ali če se zvoki dihanja in hitrejše dihanje že slišijo brez stetoskopa. Sledijo tolkala in avskultacija, med katerimi natančneje pregledajo pljuča. Med avskultacijo je posebna pozornost namenjena tako imenovanemu galepu, vlažnemu ropotajočemu zvoku, ki se poleg običajnega pojavlja kot sekundarni zvok dihanje zvok in se sliši predvsem v spodnjih predelih pljuč.
Tudi tapkanje (udarjanje) pljuč pogosto kaže na vodo v pljučih. Za potrditev diagnoze uporabite an Rentgen je pogosto sprejeta. Na tem lahko izpraševalec prepozna tipične spremembe glede na resnost in obseg bolezni pljučni edem.
Če je podlaga srce je treba pregledati EKG (elektrokardiogram) ali srce ultrazvok (ehokardiografija). Za določitev resnosti dihalne stiske a kri analiza plina s krvjo iz ušesne školjke oz zapestje se lahko izvede. Vsebnost kisika in ogljikovega dioksida v kri se meri. Seveda je treba opozoriti, da v nujnih primerih, tj pljučni edem je zelo akutna, je treba diagnozo postaviti hitreje, da bomo hitreje začeli s pravimi ukrepi. To lahko nato odpravi potrebo po dolgotrajnih pregledih, kot je podrobna in dolgotrajna anamneza.
