Potek vizualne poti
Vizualna pot se razteza od mrežnica očesa na različna področja možganov. Najbolj oddaljeno območje Ljubljane možganov se nahaja na zadnji steni lobanja in s tem na Glava na nasprotni strani oči. Začetek vizualna pot predstavljajo senzorične celice mrežnice, palice in storži.
Prvi vidni del vizualna pot tvori nastajajoči optični živec, vidnega živca. Ta živec je najprej viden na zadnji strani obeh oči. Od tam optika živci teči nazaj in po sredini skozi očesno vdolbino in pred tvorijo tako imenovano optično kiazmo, presečišče vidnih poti možganov steblo.
Tukaj so nosna vlakna optični živec križ. Živčna vlakna se v nadaljnjem poteku imenujejo tractus opticus. En optični trakt na vsaki strani se odpre v diencefalon.
Od tu vlakna vodijo do primarne in sekundarne vidne skorje. Presečišče vidnih poti se zgodi na točki, kjer se vidni poti obeh oči srečata. Ta leži med očesnimi vtičnicami in možganskim deblom.
Na presečišču vidnih poti osrednja nosna živčna vlakna preidejo na nasprotno stran. Zunanja, časovna živčna vlakna ostanejo na svoji strani in se ne križajo. Po presečišču vidnih poti vsebuje vsaka vidna pot del nosnih in del temporalnih živčnih vlaken. To pomeni, da se dražljaji desne polovice vidnega polja predelujejo v levih možganih, dražljaji leve polovice vidnega polja pa v desnih možganih.
Funkcija vizualne poti
Vizualna pot služi za prenos vizualnih vtisov in signalov od očesa do možganov. Prenos teh informacij, pretvorjenih v električne signale, je potreben za zaznavanje vizualnih vtisov. Če vizualni vtisi niso bili posredovani možgane, ne bi mogli zaznati tega, kar vidimo.
Tudi vizualna pot je povezana z občutkom ravnovesje in nadzor refleks, med drugim. Če se vtis očesa razlikuje od vtisa organ ravnotežja, položaj refleks nadomestilo. Na ladji, ki se v otekanju ziba, tako oči kot organ ravnotežja/ vestibularni organ zazna nihanja in aktivira ustrezne mišice, da lahko še naprej trdno stojimo.
Vsi članki v tej seriji:
