Poti za prevoz hrane

Preden nam je hrana na voljo na trgih živil po industrijski predelavi, je podvržena dolgim ​​transportnim potim. Pogoji prevoza močno vplivajo na vsebnost hranilnih snovi in ​​vitalnih snovi (makro- in mikrohranil) v hrani. Med prevozom se hrana pogosto shranjuje tesno, v velikih količinah in brez ustrezne zaščite v žetvenih tovornjakih in tovornjakih. Nepravilno ravnanje - na primer izpostavljanje pretirano visokim temperaturam, preveliki in dolgi izpostavljenosti svetlobi ter izrednim pritiskom in stres pogoji - škoduje hrani in na koncu ogrozi njeno kakovost. To povečuje tveganje za dovzetnost za onesnaževalce in škodljive organizme. Hrana je izpostavljena tudi atmosferskim vplivom kisik, ki reagira s sestavinami hrane in povzroča proste radikale. Te stres obrambni mehanizmi in vodi do povečanega uživanja dragocenih antioksidantov, kot so vitamini A, C in E in se tudi kopičijo v hrani. Po uživanju lahko ti prosti radikali v našem telesu poleg občutljivih hranilnih snovi in ​​vitalnih snovi (makro- in mikrohranil) uničijo tudi celične membrane in prodrejo v notranjost celice. Tam lahko povzročijo znatno škodo z uničenjem celičnega jedra in DNA (genetske informacije) ter drugih pomembnih celičnih komponent, zaradi česar pomembni presnovni procesi ne morejo več delovati optimalno. Holesterol (kri maščoba) se spremeni zaradi njihovega delovanja, zaradi česar se je lažje držati arterije stene in s tem vodi do ateroskleroze, torej kaljenja arterij. Dramatične posledice velikega števila prostih radikalov v hrani in s tem v telesu vključujejo bolezni srca in ožilja, rak in pospeševanje procesa staranja. Naraščajoče izgube hranilnih snovi in ​​vitalnih snovi povečajo občutljivost hrane na strupene snovi težke kovine iz okolja, kot npr vodi, nikelj in živo srebro, ki se tako lahko lažje kopičijo. Poškodovana hrana se lahko kvari hitreje kot nepoškodovana hrana. A modrica na primer na jabolku bo plesen povzročila rastejo na tem območju hitreje kot na katerem koli drugem.