Vzroki / razvoj Sudeckove bolezni | Fizioterapija / telesna gimnastika Sudeckova bolezen

Vzroki / razvoj Sudeckove bolezni

Razvoj (patogeneza) Sudeckova bolezen še vedno ni popolnoma razumljen. Osnova je nepravilno celjenje poškodovanega tkiva. Ta poškodba je lahko travma zaradi nesreče ali poškodbe, pa tudi po operaciji ali ima vzrok vnetje.

Tako Sudeckova bolezen se pojavi pri 1-2% bolnikov po a Zlom in pri 2-5% bolnikov z poškodbo živca. Vendar pa pojav Sudeckova bolezen ni povezan s težo poškodbe, zato je lahko vzročna poškodba tako minimalna, da se je pacient ob vprašanju morda ne spomni. Aktivacija simpatičnega živčni sistem večkrat preprečuje celjenje med potekom bolezni. Naklonjenega živčni sistem, kot antagonist parasimpatični živčni sistem, je del avtonomnega živčnega sistema, ki uravnava bistvene funkcije, kot so kri pritisk, dihanje, pulz ali prebava.

Naklonjenega živčni sistem je odgovoren za aktiviranje našega krvnega obtoka za pripravo telesa na boj ali beg in ga lahko aktivira tudi bolečina. Namesto rednega celjenja poškodbe torej začarani krog bolečina, aktiviranje simpatičnega živčnega sistema in posledično pride do preprečevanja celjenja. Sumi se tudi, da se pri Sudeckovi bolezni pojavi vnetna reakcija, zaradi katere se sprosti povečana količina vnetnih mediatorjev (snov P, GCPR).

Te se ne morejo več razgraditi in tako povzročijo vnetno reakcijo na živci (nevrogeno vnetje). To bi se moralo zgoditi tudi v možganov (CNS) in tako senzibilizirajo bolečina-obravnavati živci. Polmer Zlom se lahko pogosto razvije v Sudeckovo bolezen.

Prognoza

Prognoze Sudeckove bolezni sprva ni mogoče jasno napovedati. V mnogih primerih potek bolezni ni značilen, kot je opisal Sudeck, ampak ima zelo različne oblike in razsežnosti. Zgodnje zdravljenje je ključnega pomena za zdravljenje in zdravljenje Sudeckove bolezni.

To otežuje dejstvo, da Sudeckovo bolezen pogosto diagnosticirajo razmeroma pozno, saj so znaki sprva zelo nespecifični in jih včasih zdravniki in bolniki ne jemljejo resno. Redko opazimo spontano izginotje bolezni brez terapije (spontana remisija), prav tako kronični hud potek. Dolgoročne študije so pokazale, da se je pri 85 od 100 bolnikov bolezen z leti izboljšala do te mere, da merila za Sudeckovo bolezen niso več izpolnjena. V skoraj polovici primerov pa so bile bolečine različno intenzivne še vedno prisotne. V povprečju je bil čas zdravljenja približno 12 mesecev, v drugih primerih pa je bil napredek dosežen tudi po letih.