Vzrok
Pri dojenčkih in majhnih otrocih pljučnica pridobljena v ambulanti je pogosto mešana okužba bakterije in virusi. Pred bakterijskim je pogosto virusna okužba zgornjega dela dihalni trakt. Približno četrtina vseh pljučnica je virusnega izvora in mlajši kot je bolnik, bolj verjetno virusi povzročili pljučnico.
Pri 80% bolezni otrok med 2. mesecem in 2. letom starosti gre za virusni vzrok. Respiratorni sincicijski virus (RSV), vplivajo in adenovirus so še posebej pogosti. Drugo virusi kar lahko povzroči pljučnica vključujejo naslednje: Rinovirus, enterovirusi, virus noric-zoster (norice), Virus Epstein-Barr, Razne herpes virusi, citomegalovirus (CMV) in ošpice virusi.
Najpomembnejši bakterijski patogeni, ki pa imajo pomembno vlogo le pri naprednih otroštvo, so Streptococcus pneumoniae, Mycoplasma pneumoniae in Chlamydia pneumoniae. Prvi predstavlja grožnjo za zdravje za vse otroštvo starostne skupine, ker je zelo razširjena. Od vseh starostnih skupin dojenčkov in dojenčkov je treba razlikovati pljučnico novorojenčkov in jo obravnavati kot najobčutljivejšo.
Otrok lahko razvije pljučnico kmalu po rojstvu v prvih treh dneh po rojstvu kot del okužbe novorojenčkov ali šele po več dneh. Čas do nastopa bolezni je odvisen od dolžine cikla, skozi katerega mora preiti patogen. Razvrstitev prenosnega mehanizma temelji na dobavi.
Patogeni se lahko z aspiracijo prenesejo v pljučna ploda (vdihavanje in zaužitju) okuženih plodovnica in s povzročitelji bolezni v posteljici kri pred rojstvom. Po rojstvu obstaja možnost okužbe neposredno med porodom, ki ga povzročijo patogeni v ženskem rojstnem kanalu, lahko pa tudi po bolnišničnem porodu s strani matere ali osebja. Primeri patogenov, ki se prenašajo v materinem trebuhu, so rubela, CMV, Treponema pallidum in Listeria monocytogenes.Perinatalno ("ob rojstvu"), streptokoki (skupina B), Escherichia coli, Staphylococcus aureus in Klebsielles sta pomembni vrsti.
Poleg tega so lahko vzrok pljučnice netipični patogeni ali glive. V sedanjih standardih industrializiranih držav pa je to zelo redko in predstavlja medicinsko redkost. Če otrok ni oslabljen, se v normalnem okolju izbruh praktično nikoli ne zgodi. Manjši tovrstni izbruhi se pojavijo le v državah, kjer so higienski standardi in zdravstvena oskrba izredno slabi. Glivične vrste, ki izbruhnejo na takih območjih, so na primer Histoplasma capsulatum in Coccidioides immitis.
