Vzrok Pomanjkanje vitamina | Vzroki za depresijo

Vzrok za pomanjkanje vitaminov

Vprašanje, ali a Pomanjkanje vitamina je lahko vzrok za depresija je predmet številnih raziskav. Predvsem kar zadeva vitamin D je zaskrbljen, obstajajo dokazi, da lahko pomanjkanje tega vitamina povzroči simptome depresije. Nadpovprečno število bolnikov, ki so zboleli depresija pokazala tudi a vitamin D pomanjkanje v preskušanjih.

Za nekatere med njimi je zamenjava vitamin D imel nekaj terapevtskega uspeha. Vendar o tej temi še ni dovolj dokazov. A pomanjkanje vitamina B12 naj bi bil tudi sprožilec nekaterih vrst depresija. Tudi tu razpoložljivi podatki nikakor ne zadostujejo.

Izguba kot vzrok za depresijo

V preteklosti so v medicini uporabljali izraz reaktivna depresija. To je pomenilo, da se je depresija razvila kot posledica stresnega dogodka. Danes je izraz reaktivna depresija zastarel in ga imenujemo motnja prilagajanja.

Takšno motnjo prilagajanja spremljajo simptomi depresije in se pojavijo po subjektivno stresnih življenjskih dogodkih. Sem spadajo na primer izguba ljubljene osebe s smrtjo ali ločitvijo, huda bolezen bližnje osebe ali oseba, ki je prizadela sebe, ali odhod odraslih otrok. Vsi ljudje se na tak dogodek ne odzovejo z motnjo prilagajanja, vendar ni redko.

Stres kot vzrok

Stres kot vzrok lahko sproži tudi depresivno reakcijo v smislu prilagoditvene motnje. Na primer psihološki in fizični stres, ki ga povzroča skrb za bližnjega sorodnika ali resna bolezen otroka. Gre za preobremenjene izkušnje, strahove in depresijo.

Še posebej stres v smislu psihološkega in fizičnega stresa pri delu pa pogosto pripelje do t.i. sindrom izgorelosti. Prizadeti delajo mesece in leta tudi čez mejo, nikoli ne počivajo, vedno želijo doseči največjo uspešnost, so zelo ambiciozni, želijo potrditve nadrejenih in kolegov in se v določenem trenutku pod tem pritiskom popolnoma sesujejo. Izgorelost po definiciji ne šteje za depresijo, ampak jo spremljajo simptomi, ki so lahko podobni simptomom depresije.

Preobremenjenost kot vzrok

Kot smo že omenili v prejšnjem poglavju, je tipična klinična slika, ki je posledica stalnih pretiranih zahtev in pretirane samozavzetnosti v vsakdanjem delovnem življenju, sindrom izgorelosti. Ni del klinične slike depresije in še ni uvrščen med samostojne bolezni. Spremljajo pa ga simptomi, podobni depresiji, in pogosto trajajo mesece. Pogosto so prizadeti ljudje, ki so še posebej ambiciozni in odločni in želijo doseči veliko ter spregledajo dejstvo, da so dosegli točko, ko so očitno presegli meje svoje odpornosti, tako duševne kot fizične. Pogosto so prizadeti ljudje na vodilnih ali vodstvenih položajih.