Pravopisna diagnostika | Diagnoza disleksije

Pravopisna diagnostika

Podobno kot črkovalno področje tudi diagnostika branja analizira težave, ki se pojavljajo na različnih področjih. Naslednja tabela ponuja informacije o zgodnjih diagnostičnih ukrepih za razlago težav na področju

  • Vizualna analiza Zmožnost prepoznavanja posameznih črk, samostojno in znotraj besede Zmožnost iskanja ujemajočih se parov velikih in malih črk (npr. Dodelitev M in m) Zmožnost iskanja črk, ki jih mora beseda oblikovati iz mešanice črk Sposobnost prepoznavanja signalne skupine, kot so besedna stebla itd. Prepoznavanje besed iz vrste podobnih besed ...
  • Sposobnost prepoznavanja posameznih črk, tako samostojno kot znotraj besede
  • Sposobnost iskanja ujemajočih se parov velikih in malih črk (npr. Dodelitev M in m)
  • Sposobnost iskanja črk, ki jih mora beseda oblikovati iz mešanice črk
  • Sposobnost prepoznavanja signalnih skupin, kot so besedna stebla itd.
  • Prepoznajte besede iz vrste podobnih besed
  • ...
  • Glasna dodelitev črk Sposobnost prepoznavanja in izgovorjave črk Sposobnost imenovanja samoglasnikov a, e, i, o, u Sposobnost izgovarjanja samoglasnikov a, e, i, o, u Sposobnost izgovarjanja soglasnikov Sposobnost izgovarjanja soglasnikov, dvojnic (mm, nn , ll) in glasov (ö, ä)…
  • Sposobnost prepoznavanja in branja črk
  • Sposobnost poimenovanja samoglasnikov a, e, i, o, u
  • Sposobnost izgovarjanja soglasnikov (= soglasnikov)
  • Sposobnost izgovarjanja dvojnic (mm, nn, ll) in umlauts (ö, ä)
  • ...
  • Slušna analiza zmožnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka na začetku uporabnosti prepoznavanja in reprodukcije zvoka znotraj uporabnosti prepoznavanja in reprodukcije zvoka na koncu uporabljivosti za razlikovanje podobnih zvenečih zvokov (b - p, d - t, g - k)…
  • Sposobnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka na začetku
  • Sposobnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka znotraj besede
  • Sposobnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka na koncu besede
  • Sposobnost razlikovanja podobnih zvokov (b - p, d - t, g - k)
  • ...
  • Slušno-vizualna analiza Glejte vizualno analizo, s to razliko, da je treba poimenovati tudi vizualne ugotovitve
  • Glejte vizualno analizo, s to razliko, da je treba poimenovati tudi vizualne ugotovitve
  • Sposobnost sinteze zvočnosti za povezovanje soglasnikov in samoglasnikov (la-le-lu-li) sposobnost povezovanja črk z besednostjo za branje besed, kjer se kopičijo soglasniki
  • Sposobnost kombiniranja soglasnikov in samoglasnikov (la - le - lu - li)
  • Sposobnost povezovanja črk z besedami
  • Sposobnost branja besed, kjer se nabirajo soglasniki
  • ...
  • (smiselno)
  • Sposobnost prepoznavanja posameznih črk, tako samostojno kot znotraj besede
  • Sposobnost iskanja ujemajočih se parov velikih in malih črk (npr. Dodelitev M in m)
  • Sposobnost iskanja črk, ki jih mora beseda oblikovati iz mešanice črk
  • Sposobnost prepoznavanja signalnih skupin, kot so besedna stebla itd.
  • Prepoznajte besede iz vrste podobnih besed
  • ...
  • Sposobnost prepoznavanja in branja črk
  • Sposobnost poimenovanja samoglasnikov a, e, i, o, u
  • Sposobnost izgovarjanja soglasnikov (= soglasnikov)
  • Sposobnost izgovarjanja dvojnic (mm, nn, ll) in umlauts (ö, ä)
  • ...
  • Sposobnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka na začetku
  • Sposobnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka znotraj besede
  • Sposobnost prepoznavanja in reprodukcije zvoka na koncu besede
  • Sposobnost razlikovanja podobnih zvokov (b - p, d - t, g - k)
  • ...
  • Glejte vizualno analizo, s to razliko, da je treba poimenovati tudi vizualne ugotovitve
  • Sposobnost kombiniranja soglasnikov in samoglasnikov (la - le - lu - li)
  • Sposobnost povezovanja črk z besedami
  • Sposobnost branja besed, kjer se nabirajo soglasniki
  • ...

Kot na področju črkovanja obstajajo standardizirani testni postopki, ki preučujejo bralno uspešnost.

Poleg tega otrokovo bralno vedenje v vsakdanjem življenju daje tudi dragocene in pomembne informacije. Na primer, standardiziran testni postopek ni nujno potreben za preverjanje sposobnosti razumevanja besedila. Že v prvem letniku šole lahko to sposobnost analiziramo s preprostimi postopki. Sem spadajo na primer tako imenovani Branje - Slikanje - Listi, kjer je otrok pozvan, da prebere stavek in naslika manjkajoče predmete.

Tudi naloge s sliko - sliko dajejo prve zaključke o sposobnosti otroka, da razume besedilo. Vmes so bile za srednješolska leta razvite dodatne naloge za določanje razumevanja besedila. Sodba „disleksija"Ni diagnoza, na kateri bi se lahko počivali.

Zdaj je še posebej pomembno, da diagnozi sledi primerna in uspešna terapija. Iz tega razloga se po začetni oceni lahko zagotovi podpora v skladu z diagnostičnimi rezultati, vendar je treba podporo in terapijo tudi stalno diagnostično pregledovati in terapevtsko prilagajati. Ker bi morale biti težave na področju She vedno usmerjene tako, da bodo dragocene indikacije za napredovanje.

Posledično je treba vedno znova določiti potrebo po podpori in znova in znova prilagoditi in izvajati diagnostiko in terapijo. Končno je zaupanje v stik z otrokom še posebej pomembno tudi za posamezno terapijo. Zlasti na psihološko raven v podpornem programu pogosto pozabimo.

A še posebej pomembno je, da na otrokovo psiho vpliva občutek nenehnega neuspeha. Vsi vemo, da je občutek neuspeha neprijeten in na koncu vodi v dvom vase. Posledica tega je pogosto, da se človek poskuša izogniti tem neprijetnim situacijam.

Zato do popolnega zavračanja učenje blokade niso redke. Po našem mnenju bi bila kombinacija šole (pedagogika) in terapevta (psihologija) dobra kombinacija. Šola bi s svojimi pedagoškimi sposobnostmi lahko pokrivala specifično in individualno podporo z vsemi didaktičnimi ukrepi in metodami, medtem ko bi bila terapevtska naloga usmerjena v otrokovo psiho.

Na žalost ga je zelo težko integrirati disleksija- posebna podpora pri dopolnilnem izobraževanju v šoli, ki na primer v razredu 25 otrok pogosto zahteva, da veliko otrok prejema individualno podporo. Bilo bi lepo, če bi - tako kot v drugih evropskih državah - vsakemu učitelju v razredu poleg zmanjšane velikosti pouka pomagali tudi učitelj defektologije ali otroški in mladinski psiholog. Dokler ni tako, bi morali terapevt in razrednik občasno sodelovati, da bi terapijo prilagodili predmetnim področjem šole in tako uskladili terapijo šola +.