Fibroadenom
Fibroadenomi so najpogostejše benigne izbokline v ženskih dojkah in večinoma prizadenejo mlade ženske, stare med 20 in 40 leti. Ponavadi se pojavijo enostransko in običajno ne povzročajo nelagodja, v nekaterih primerih pa so boleče. Pri palpaciji dojke se palpira okrogla ali lobularna kepa, ki jo je mogoče enostavno premakniti in se ne strdi v okoliško tkivo.
V večini primerov, ultrazvok in mamografijo lahko prepozna grudo kot a fibroadenom in s tem kot benigna. Samo v dvomih bi morali a biopsijo in pregled tkiva. Podrobne informacije o tej temi najdete tukaj: Fibroadenom
Izločanje tekočine iz bradavice
Izločanje tekočine iz enega ali obeh bradavic je lahko bodisi neškodljivo bodisi simptom številnih različnih bolezni. Raven izločanje lahko pri mnogih ženskah povzroči ročno stimulacijo dojk in bradavic in je popolnoma neškodljiv. Med možnimi boleznimi, ki povzročajo izločanje tekočine iz bradavic, so hormonske motnje (hiperprolaktinemija, povišana kri stopnja prolaktina) ter benigne in maligne spremembe v tkivu dojke. Glede na barvo izločene tekočine in druge simptome so možni tudi drugi vzroki, zato je priporočljivo pojasnilo ginekologa.
Rak dojke (karcinom dojke)
Rak na dojki je najpogostejši rak pri ženskah, približno vsaka 8. do 10. ženska bo v življenju zbolela za rakom dojke, pogostnost pa se s starostjo povečuje. Približno 5% vseh rakov dojk povzročajo družinske spremembe genov. Prizadete ženske se običajno razvijejo raka dojk Izhodišče maligne spremembe so bodisi mlečni kanali (duktalni karcinom) bodisi žlezni lobuli (lobularni karcinom).
Metastaze je mogoče najti bodisi ob limfna kanali v pazduhi in na območju ključnica ali vzdolž krvnega obtoka kot oddaljena metastaze in kosti, pljuča, jetra, jajčniki in osrednja živčni sistem. Najpogostejši simptom raka dojk je otipljiva kepa, polovica malignih grudic se nahaja v zgornjem zunanjem kvadrantu. Drugi simptomi vključujejo kožne spremembe, spremembe velikosti in oblike, bolečina, gori, srbenje, izločki iz bradavica in otekle limfna vozlišča v pazduhi.
Diagnoza se postavi s palpacijo, mamografijo in ultrazvok izpit. A biopsijo Nato se izvede (vzorec tkiva), da se določi histološki tip spremembe tkiva. S tem se določi terapija in obseg operacije.
Približno 70% karcinomov dojk je mogoče operirati s kirurškim posegom, ki ohranja dojke. Poleg tega limfna vozli pazduhe se odstranijo in nato se vedno izvaja radioterapija. Druge metode dopolnilne terapije so kemoterapija, hormonska terapija oz protitelesna terapija, ki se izvajajo glede na vrsto dojk rak.
Odstranitev celotne mlečne žleze, bezgavke v fasciji pod pazduho in mišicami dojke je potrebna, če je maligno vozlišče preveliko ali če tkiva tkiva karcinoma dojke ne bi smeli operirati, da bi ohranili dojke. Napoved dojk rak je dobro, če ne oddaljeno metastaze so bile ugotovljene v času diagnoze. Da bi odkrili morebitno ponovitev v zgodnji fazi, se po terapiji opravijo natančni nadaljnji pregledi.
