Pregled ravnotežnega organa
Obstajajo različni testi za nadzor organ ravnotežja. Za eksperimentalno testiranje vestibularnega organa uho speremo s toplo in hladno vodo. Pacient leži na hrbtu s svojim Glava nekoliko dvignjen.
Oči naj bodo zaprte, da se izognemo orientaciji v prostoru. Namakanje s toplo ali hladno vodo povzroči gibanje endolimfe v vestibularnem organu. Občutek omotice, pa tudi bočni trzanje oči (Nistagmus) se sproži. Če vestibularni organ ni omejen v svoji funkciji, se oko med namakanjem s toplo vodo premakne proti razdraženemu ušesu, med namakanjem s hladno vodo pa v nasprotno smer.
Odstopanja od teh fizioloških gibanj kažejo na različne motnje v notranje uho.
- Pri Rombergovem poskusu bolnik stoji v sobi z zaprtimi očmi in vodoravno iztegnjenimi rokami. Izpraševalec oceni pacientovo varno stojalo in nagnjenost k padcu.
- Pri testu pedaliranja Unterberger mora pacient hoditi tudi sproti. Tudi tu se oceni naklon padca nazaj ali vstran.
Kako lahko trenirate svoj občutek za ravnotežje?
V primerjavi z našimi drugimi čuti, občutek ravnovesje lahko zelo dobro usposobljeni. Najboljši primer tega so otroci v svojem razvoju. Medtem ko ob prvih poskusih hoje vedno znova padajo, jim v določenem trenutku uspe razviti varno hojo.
Razlog za to je nenehna praksa ter poskusi in napake. Ta sposobnost za izboljšanje našega občutka ravnovesje ostane v našem življenju. Čut za ravnovesje je sestavljen iz treh komponent.
Sem spadajo organ ravnotežja v notranje uho, vizualni vplivi oči in proprioceptorjev našega spoji. Da bi treniral občutek za ravnotežje, je treba te tri sisteme izpodbijati. Večino vaj lahko izvajamo stoje.
Na primer, lahko poskusite stati na enem noga brez prevrnitve. Telo se mora prilagoditi novim razmeram s premikanjem teže na eno noga. To se naredi z minimalnimi spremembami v gleženj sklepa ali z uravnoteženjem gibov z rokami.
Vaje lahko spreminjate in spreminjate glede na vaše sposobnosti. Zgornji del telesa lahko upognete naprej, pokrčite kolena ali z rokami krožite. Možno je tudi zapreti oči.
To odpravlja povratne informacije naših oči, kje točno smo v sobi. Zaradi tega telo težje ohranja ravnotežje. Drug primer bi bilo uravnoteženje na stenah, robnikih ali vrveh. V bistvu velja geslo »Praksa naredi popolno«. Bolj pogosto kot telo postavljate v nove položaje in s tem izzivate občutek za ravnotežje, bolje in hitreje se lahko spoprime s temi novimi situacijami z na novo naučenimi gibalnimi zaporedji.
Vsi članki v tej seriji:
