Preverjanje slušnega aparata je obvezen del vgradnje slušnega aparata. Po eni strani preverjanje obravnave pomoč služi za oceno njihove tehnične funkcionalnosti, tj. ali se naprave obnašajo po želji. Po drugi strani pa določa uspeh glede izboljšanja bolnikovega slušnega stanja. Poleg tega avdiometrični testi (slušni testi) omogočajo optimalno prilagajanje naprav in tako povečajo koristi za pacienta. Indikacijo za slušni aparat predhodno da ORL (uho, nos in grlo) zdravnik. Namestitev naprav opravi strokovnjak za slušno nego, ki je odgovoren za naslednje naloge:
- Nasveti o dodatnih komunikacijskih pripomočkih
- Navodila za uporabo naprav
- Porodna oskrba
- Popravila
- Storitve
Na koncu pregled opravi še ORL zdravnik, ki med drugim s pomočjo govornega avdiometričnega pregleda (razumevanje številk in besed pri različnih količinah) preveri uspešnost namestitve. V nadaljevanju je pregled postopka za pregled slušnega aparata.
Indikacije (področja uporabe)
- Preverjanje funkcije slušnega aparata
- Potrditev (potrditev) uspeha prileganja za pacienta.
Kontraindikacije (kontraindikacije)
Absolutnih kontraindikacij za pregled slušnega aparata ni, kar bi moralo biti obvezen del opreme slušnega aparata. Za ta izbirni rutinski pregled mora biti bolnik tako fizično sposoben kot kooperativen.
Postopek
Na voljo so različni testi in postopki za presejanje slušnega aparata. Posamezni testi se razlikujejo glede na raven slušnega sistema (sinonim: slušni sistem), ki ga preučujejo. Pregled perifernega slušnega sistema (npr slušni kanal) je primeren predvsem za preverjanje funkcionalnosti sluha pomoč, medtem ko so pregledi v zvezi s centralno obdelavo zvočnih signalov ali razumevanjem govora bolj primerni za kvantificiranje uspešnosti vgradnje. Naslednji seznam prikazuje takšne postopke, razvrščene glede na naraščajočo zvočno obdelavo (to je od periferne do centralne):
- Meritev spojnice - določitev elektroakustičnih lastnosti slušnega aparata za tehnično kontrolo kakovosti.
- Merjenje s sondnim mikrofonom - merjenje zvočnega tlaka v periferni enoti slušni kanal čim bližje ušesna ušesa za določanje zvočno učinkovitega ojačanja in s tem kakovosti prenosa s pomočjo slušnega aparata.
- Merjenje stapediusovega refleksa* - merjenje Obseg ki vodi do sprožitve stapediusovega refleksa (refleks, ki služi kot zaščita pred hrupom in zmanjšuje prenos zvoka iz ušesna ušesa do koščic.).
- Avdiometrija možganskega debla (ABR) * - Pri tem pregledu se električni signali pridobijo znotraj slušne poti računalnika možganov. Iz tega je mogoče sklepati o stanje pacientovega sluha (ABR se izvede, če je indicirano, preden se predpiše slušni aparat, da se izključi tako imenovana retrokohlearna motnja, kakršna je posledica akustična nevroma (sinonim: akustični švanom; benigni (benigni) tumor, ki izvira iz Schwannovih celic vestibularnega dela VIII. lobanjskega živca, slušnega živca, slušnega živca in vestibularni živec). Lobanjski živec, slušni in vestibularni živci (vestibulokohlearni živec) in se nahaja v cerebelopontinskem kotu ali znotraj slušni kanal)).
- Zvočna meja zvoka * (določitev praga sluha) - določitev praga zvoka za čiste tone (sinusoidni toni) v intervalih oktave ali poloktave (med 125 in 8,000 Hz), to je meja med zvočnim in neslišnim zvokom.
- Določitev MLC (angleščina: »najudobnejša raven«) in ZDA (prag nelagodja predstavlja prehod iz »še vedno prijetno glasno« v »preglasno«).
- Glasnost - s pomočjo tega pregleda lahko uspešnost ojačanja s pomočjo slušnega aparata preverjamo glede na frekvenco.
- Govorna avdiometrija v mirovanju - preizkušanje razumevanja govora.
- Preskus usmerjenega sluha
- Govorna avdiometrija v šumu
- Subjektivna ocena uspešnosti oskrbe s strani zdravnika in pacienta.
* Ti postopki se uporabljajo predvsem pred predpisovanjem slušnega aparata.
Posebna vloga je namenjena avdiometričnemu pregledu govora, saj je obnovitev razumevanja govora in s tem sodelovanje v kakršni koli komunikaciji osrednji cilj vgradnje slušnega aparata. V ta namen je cilj maksimalno razumevanje govora premakniti v obseg običajnega vsakdanjega govora, ki je v območju približno 65 decibelov. Za govorni avdiometrični pregled v mirovanju se običajno uporablja Freiburger-Eininsilbertest. Ta test je sestavljen iz 20 skupin po 20 enozložkov (enozložne besede), ki se uporabljajo za preverjanje sposobnosti razumevanja govora ali diskriminacije. Pri različnih glasnostih preskusa (60, 80 in 100 dB) test ne ugotovi samo, ali pacient nekaj sliši, temveč tudi, ali razume zloge. Glede na rezultate zaslišanje pomoč lahko prilagodite in preverite kakovost sluha. Da bi dobili bolj realistično metodo ocenjevanja razumevanja govora, se avdiometrija govora izvaja v hrupu: to lahko naredimo na primer s pomočjo Oldenburškega stavčnega testa (OLSA). Pacientu kot signal ponudijo stavke, hkrati pa se mu odda moteč hrup. Določi se razmerje signal / šum, pri katerem je 50% besed pravilno razumljenih. Poleg takšnih preiskav je treba seveda preveriti tudi prileganje ušesne glave in pacientovo zmožnost rokovanja. Poleg tega je snemanje pacientove subjektivne ocene uspešnosti namestitve osnovni del preverjanja slušnega aparata. Pogosto se subjektivna slušna izkušnja razlikuje od objektivno izmerjenih vrednosti, zato je za doseganje optimalnega uspeha zdravljenja potrebno sistematično natančno prilagajanje po korakih. Odvisno od bolnikovega zdravstvenega stanja in vrste slušni aparat, redni pregled slušnih aparatov je individualno prilagojen pacientu. Zlasti pri otrocih je redno prileganje velikega pomena, saj je sposobnost sluha neposredno povezana z razvojem govora.
Možni zapleti
Med pregledom slušnega aparata ni pričakovati ustreznih zapletov. Opozoriti je treba le na okvaro namestitve slušnega aparata, tako da je v nadaljevanju pričakovati njegovo ponovno oceno (ponovno oceno ugotovitev).
