Tinitus: pregled

Celovit klinični pregled je osnova za izbiro nadaljnjih diagnostičnih korakov:

  • Splošni fizični pregled - vključno s krvnim tlakom, pulzom, telesno težo, višino; poleg tega:
    • Pregled (ogled) in palpacija (palpacija) Ščitnica.
    • Inšpekcijski pregled in testiranje gibljivosti hrbtenice [zaradi todiferencialne diagnoze: cervikalni sindrom - bolezni vratne hrbtenice].
    • Avskultacija (poslušanje) srca
  • ORL - zdravniški pregled - vključno s pregledom zunanjega ušesa in slušni kanal.
    • Otoskopija (pregled ušesa)
    • Preizkusi uglaševalnih vilic po Weberju in Rinneju za razlikovanje med: Srednje uho in senzorično izgubo sluha:
      • Po Weberju (Weberjev poskus): Izvedba: noga vibrirajočih vilic je postavljena na krono pacientovega Glava. Zvok se prek kostne prevodnosti prenaša v oba notranja ušesa. Običajni sluh: Zvok iz glasbene vilice se sliši enako v obeh ušesih (sredi Glava), zvok ni stranski (lat. latus = stran). Enostranska ali asimetrična motnja sluha: ton naravna vilice na eni strani se imenuje "lateralizacija" (lateralizacija).
        • Enostranska motnja zaznavanja zvoka: boljši sluh (normalno) notranjega ušesa (bolnik lateralizira zdravo uho) zazna glasneje.
        • Enostranska motnja prevodnosti zvoka: zvok se sliši glasneje v obolelem ušesu

        [Timpanic izliv (sinonim: seromucotympanum): zvok se v prizadetem ušesu močneje zasliši, kadar je enostranska prevodna motnja]

      • Po Rinne (Rinne test): Rinne test uporablja fiziološke lastnosti ušesa: Ko ima bolnik normalno slušno sposobnost, se zvok sliši glasneje prek zračne prevodnosti kot prek kostne prevodnosti zaradi ojačevalnih lastnosti kostnic in ušesna ušesa. Propadajoča uglaševalna vilica (noga uglaševalne vilice na kostnem procesu za ušesom), ki je ni več mogoče slišati s kostno prevodnostjo, se dlje sliši z zračno prevodnostjo (naravna vilica pred ušesom). Postopek: Vibrirajoče vilice se najprej postavijo na pacientov kostni odtenek za ušesom (“mastoid”, lat. Processus mastoideus) z nogo nagibne vilice. Takoj, ko pacient da znak, da več ne sliši uglaševalne vilice, jo drži neposredno pred ušesom.
        • Test Rinne pozitiven: bolnik še vedno sliši uglasitveno vilico → ni motenj zvočne prevodnosti, vendar z njo ni izključena motnja zvočnega občutka.
        • Test Rinneja negativen: bolnik ne sliši več uglasitvenih vilic → prevodne izguba sluha (= motnja v zunanjem oz srednje uho območje).
        • Če bolnik verodostojno izjavi, da sploh ne zazna nobenega zvoka uglastilnih vilic, izrazito senzorično izguba sluha morata biti prisotna oba ušesa.
  • Zdravstveni pregled