Prehrana in prehrana pri diabetesu

Če se poglobi v zdravstvene knjige in vodnike ter bere pod ključno besedo sladkorna bolezen mellitus, kar je bilo o tej bolezni znano pred približno štiridesetimi leti, izvemo, da bolnik s sladkorno boleznijo takrat ni imel dobrih možnosti za okrevanje.

Inzulin proti diabetesu

Infografika o anatomiji in vzroku sladkorna bolezen mellitus type 2. Kliknite sliko za povečavo. Zanj je obstajala le zapoved, naj se strogo izogiba vsem ogljikovi hidrati in jih zamenjajte v prehrana z maščobo. Takrat so verjeli, da lahko energijo pridobivamo predvsem iz maščobe, saj en gram maščobe prispeva približno 9 kalorij. Uspeh tega prehrana je bil v hudih boleznih običajno uničujoč. Po obdobjih hude lakote so bolniki opazili, da se njihove telesne rezerve kljub povečanemu vnosu maščob zmanjšujejo, tako da so se morali nemočno predati svoji usodi in celo zdravniška pomoč ni uspela. To se je nenadoma spremenilo, ko sta kanadska raziskovalca Banting in Best našla aktivno snov trebušne slinavke, insulina, leta 1922 in so ga lahko izolirali tako, da se je lahko uporabljalo za sladkorna bolezen bolnikov. Novo, veliko upanje je obogatilo življenje diabetikov v tistem času, kar je bilo prej učenje kako uporabljati insulina, skorajda sploh ni bilo življenja. Da bi razumeli pomen insulina za telo je treba vedeti, da vse živilske snovi, v katere se razgradijo sladkorja v človeškem prebavni trakt so podvrženi metabolizmu, ki proizvaja gorljive energije, ki zagotavljajo potrebno gorivo za telo. Brez teh razpoložljivih energij ne bi mogli opravljati nobenega namenskega dela in bi se kmalu počutili brezvoljne in utrujene, celo bolne. Da bi lahko uporabili glukoze to je v našem krije potreben hormon trebušne slinavke - inzulin. Dejanje insulina ne samo pretvarja kri sladkorja v energijo, ampak iz presežka ustvari tudi zalogo rezervnih snovi v obliki škroba glukoze v jetra. Ti procesi so nepopolni pri pomanjkanju inzulina, odvisno od stopnje bolezni, zato je presežek zaužit sladkorja poslabšalo to bolezensko stanje.

zdravljenje

Z rezultati raziskav Banting in Best je bilo možno injiciranje insulina na tak način, da telesu umetno pomaga pri njegovi presnovi. Predpogoj za uspešno zdravljenje pa je reden injekcije. Sčasoma so se bolniki s sladkorno boleznijo naučili ravnati z injekcijsko brizgo na enak način kot zdravniki in medicinske sestre. Na ta način niso razbremenili le zdravstvenega osebja, temveč so si tudi pridobili lastno samostojnost. Potovanje je spet postalo mogoče in diabetiki so lahko nadaljevali svoje poklicne in družinske obveznosti. V tem času so se uresničile stare sanje diabetikov. Velik del jih lahko brez injekcije in se zadovolji z tablet. Kateri način zdravljenja je primeren, pa odloči le zdravnik. Na žalost tablični računalnik terapija, ki je trenutno ena najpomembnejših možnosti zdravljenja diabetikov, ni mogoče uporabiti za vse bolnike, verjetno še posebej za mladostnike. Zato do danes še vedno velja za najboljšo metodo zdravljenja vbrizgavanje insulina.

Sladkor kot vzrok

Ti procesi so pri pomanjkanju inzulina nepopolni, odvisno od stopnje bolezni, zato bo presežek zaužitega sladkorja stanje bolezni še poslabšal. Nekateri bralci se morda sprašujejo, kako se v resnici odkrije diabetes. Odgovor je preprost: glukoze ki ga telo ne izkoristi, se izloči z urinom. Na ta način lahko sladkorno bolezen diagnosticiramo zelo enostavno in natančno. V preteklosti, zlasti v srednjem veku, ko kemijske metode preiskav še niso bile možne, so morali zdravniki - prosim, ne skrbite, bilo je res tako - ključi urin. Pogosto se postavi vprašanje, ali ljudje, ki jedo veliko sladkorja, ne zbolijo za sladkorjem ali sladkorno boleznijo. To vprašanje ni povsem neupravičeno in mnogi zdravniki so nagnjeni k temu pogovor o diabetesu kot požrešni bolezni. Razlog za to je verjetno v tem, da sladkorna bolezen prevladuje predvsem med precej debelimi, ljubitelji hrane, ki so že dopolnili petdeset let. Žal pa obstaja tudi veliko mladih, vitkih ljudi in celo otrok, ki so prizadeti s to boleznijo. Načeloma je treba reči, da zdrav organizem ne škoduje zmernemu vnosu sladkorja, če pa človek trpi zaradi inzulina V celoti se je treba izogniti pomanjkanju kot posledici bolezni trebušne slinavke, zlasti čistega sladkorja, bodisi v obliki pesnega sladkorja ali glukoze.

Zdrava prehrana in prehrana

Poleg zdravljenja z mamili je prehrana bolnikov s sladkorno boleznijo ima velik pomen, lahko celo rečemo, da bolezni sladkorne bolezni ni mogoče zdraviti brez diete. Najpomembneje je, da se bolnik disciplinirano drži predpisane in preizkušene prehrane ter da je njegova dnevna hrana skrbno nadzorovana in dokumentirana v prehranskem načrtu, kajti številna živila lahko uživamo le v določenih količinah. Prehrana diabetika - razen prepovedi sladkorja - se v bistvu ne razlikuje od zdrave prehrane za zdrave ljudi. Vsebovati mora čim več svežega sadja in zelenjave. Ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine imajo tudi pomembno vlogo. Poraba ogljikovi hidrati mora biti odvisna od stopnje njihove razčlenitve. Kruh, krompir in moko uživajte le v dovoljenih količinah, saj sta biološko tesno povezana s sladkorjem. Manj ko se mora organizem boriti za pretvorbo škroba v glukozo, bolj je škodljiv za bolnika. Bela kruhna primer pretvori se v glukozo v veliko krajšem času kot rjavi kruh in polnozrnat kruh. Zato na splošno ni priporočljivo za diabetike, saj bi to povečalo kri raven sladkorja zelo hitro. Poleg tega polnozrnati kruh je bolj koristna za prehrano zaradi nje vitamin in vsebnost mineralov. Le v posebnih primerih bolezni, kot je dodatna črevesna bolezen, bo zdravnik priporočil bel kruh. Omejitev ogljikovih hidratov je uravnotežena z zadostnim vnosom beljakovin. Ker pa beljakovine nimajo tako imenovanega učinka varčevanja z ogljikovimi hidrati, ampak imajo tudi pomembno vlogo pri shranjevanju škroba v jetra celic, zavzema pomembno mesto v prehrani diabetikov. Vir kalorij kajti naše telo je maščoba. Danes vemo, da ga človeški organizem lahko v celoti oceni le s prisotnostjo ogljikovih hidratov, beljakovin in sladkorja. To dejstvo je bilo popolnoma neprepoznano pred štiridesetimi leti. Zaradi visoke kalorične vsebnosti pa debeli bolniki ne bi smeli zaužiti več kot 30 do 50 gramov na dan.