Prenos sifilisa
Ker T. pallidum (sifilis) hitro odmre zunaj telesa, okužba zahteva neposreden prehod iz enega organizma v drugega, torej s kakršnim koli stikom s sluznico, najpogosteje s spolnim odnosom. Patogen lahko vstopi v novega gostitelja tudi prek nepoškodovanih sluznica, pri čemer lahko zadosten stik s sluznico manj kot eno minuto. Patogen lahko prodre tudi skozi poškodovano kožo, ne pa tudi skozi nepoškodovano kožo.
Tveganje za prenos pri stiku z okuženo osebo je verjetno 30–60%. Bolniki v I. stopnji I so zelo nalezljivi sifilis, kjer je tveganje za prenos 100%. V II. Fazi sifilis, so bolniki nalezljivi in v III. stopnji kljub hudim simptomom ni več nevarnosti okužbe (ni prenosa).
Več informacij o posameznih stopnjah najdete tukaj: Simptomi sifilisa Glavni viri okužbe so jokave kožne poškodbe zgodnje sekundarne faze pri obolelih spolnih partnerjih, ki vsebujejo veliko patogenov. Neseksualni prenos je možen tudi, npr. S poljubom, porodničarji, dermatologi ali kri transfuzija. Poleg tega je T. pallidum placentna, tj. Bakterija lahko vstopi v otrokov krvni obtok preko placenta med nosečnost ali iz materinega krvnega obtoka ob rojstvu in tako okuži otroka.
Za okužbo / prenos je verjetno dovolj ena sama bakterija. Ko bakterija vstopi v telo, se razširi in okuži telo v fazah inkubacije, generalizacije in manifestacije organov. Med inkubacijo T. pallidum aktivno prodira v tkivo zaradi svoje gibljivosti in tvori primarni kompleks z otečenim predelom limfna vozlišč.
Med posploševanjem se bakterija širi po krvnem obtoku (hematogena). Predpostavlja se, da T. pallidum z encima sprosti stene majhnih arterij, da lahko bolje prodre v posodo. To vodi v vnetje in zožitev majhnih arterij, kar ima za posledico zmanjšano oskrbo tkiva s kisikom in s tem smrt tkiva (nekroza). Ta manifestacija organov se kaže v sekundarni in terciarni fazi.
