A srce napad lahko že preprečimo s preprostim ukrepe. Če srce napad kljub temu pride, obstajajo različni zapleti in možnosti zdravljenja. Razložimo kaj ukrepe obstajajo za preventivo, katere vrste terapija obstajajo in kakšni možni zapleti obstajajo za a srce napad.
Zapleti srčnega napada
V akutni fazi srčnega napada se lahko pojavijo naslednji zapleti:
- Smrt zaradi srčno-žilne odpovedi ali malignih aritmij.
- Cirkulacijski šok
- Herzrhtythmusstörungen
- Poškodba srčnega ventila
- Napaka srčnega septuma
- Krvavitev v perikardij
- Embolija
Po srčnem napadu se lahko zgodi:
- Obnovljen srčni napad
- Odpoved srca
- Srčne aritmije
- Embolizmi
- Perikarditis
Zdravljenje akutnega miokardnega infarkta
Cilj zdravljenja akutnega miokardnega infarkta je namenjen lajšanju že poškodovanih miokarda, omejevanje obsega infarkta, zagotavljanje kri pretok do miokarda, preprečevanje sekundarnih zapletov in, v idealnem primeru, ponovno odpiranje zaprte infarktne žile v zgodnji fazi. V ta namen so na voljo naslednje možnosti zdravljenja posamezno ali v kombinaciji:
- Blood-tanjšanje terapija z heparin in aspirin.
- Dajanje zaviralca beta za lajšanje srčne mišice
- Zdravila za zniževanje krvnega tlaka
- Sredstva za lajšanje bolečin
- Sedative
- Zdravila ali elektrošok terapija za aritmije.
- Diuretična zdravila za srčno popuščanje.
- Dajanje kisika pri pomanjkanju kisika
- Umetno dihanje v primeru nezadostnega samodihanja
- Zdravila za stabilizacijo krvnega obtoka v primeru cirkulacijskega šoka
Lizijska terapija in srčna kateterizacija.
Ponovno odprtje zaprte infarktne žile lahko dosežemo bodisi z lizno terapijo bodisi z dilatacijo balona med srčna kateterizacija. Lizijska terapija vključuje uprava preko Vena snovi, ki se lahko raztopi kri strdki v koronarne arterije. Vendar pa lahko lizna terapija aktivira latentne vire krvavitve v organizmu, kot je npr možganovmrežnice ali prebavil in vodi do smrtno nevarne krvavitve. Poleg tega lokalne učinkovitosti lizne terapije na infarktu ni mogoče neposredno preveriti. V nasprotju, srčna kateterizacija omogoča neposredno vizualizacijo koronarne plovila in njihove zožitve na splošno ter plovila, ki povzroča infarkt okluzija še posebej. S sodobnimi balonskimi katetri lahko na isti seji poskusimo znova odpreti zaprto koronarno posodo in s tem normaliziramo pogoje pretoka krvi.
Terapija po miokardnem infarktu
Na žalost tudi ta dilatacija balona ni vedno uspešna, postopek pa prinaša tudi druga tveganja, ki jih je treba v posameznih primerih pretehtati glede na tveganje zgolj čakalne strategije. Poleg tega nimajo vse bolnišnice tehnične opreme in strokovnega znanja srčna kateterizacija. Načelo, ki velja tako za lizno terapijo kot za kateterizacijo srca, je, da se prejšnje zdravljenje začne v primeru a srčni napad, večje so možnosti za omejitev škode. Izbira ustreznega postopka in pravi čas med a srčni napad so predmet intenzivnih znanstvenih raziskav. Dolgotrajno zdravljenje je enako pomembno kot akutna terapija. Po srčni napad je preživela, osnovni problem bolezni, poapnitev koronarne bolezni plovila, ni bil odpravljen. Da bi zmanjšali tveganje za nov srčni napad, nadzor posameznika dejavniki tveganja, dosledno zdravljenje z zdravili in po potrebi obnovljeno srčni kateter pregledi z balonsko dilatacijo še zoženi plovila ali celo operacija obvoda je potrebna. Pri obvodni operaciji so vene na pacientovih spodnjih nogah prišivene kot žilne mostovi čez zoženo koronarne arterije kardiokirurg kot del večje operacije na odprtem srcu, ki delno obnovi pretok krvi v normalno stanje.
Preventivni ukrepi
Miokardni infarkt je najresnejši zaplet koronarne bolezni arterije Zato je osrednjega pomena ozaveščanje vseh ljudi, ki so obremenjeni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja o ukrepe in vedenja, ki ga lahko sprejmejo za preprečevanje žilnih bolezni in srčnih napadov. Natančneje, za preprečevanje to pomeni:
- Regulacija teže v primeru prekomerne teže
- Vzdrževanje nikotina in alkohola
- Zdravljenje hipertenzije
- Zdravila in prehrana za sladkorna bolezen, dislipidemija oz protin.
- Redna telesna vadba
- Zmanjšanje dejavnikov psihološkega stresa
Čeprav skladnost s temi preventivnimi ukrepi, zlasti v primeru genskega bremena, ne more vedno zaščititi pred vaskularnimi boleznimi in srčnimi napadi, v veliki večini primerov še vedno ugodno vplivamo na potek bolezni in pogostost srčnih napadov. Po srčnem infarktu mora imeti bolnik redne preglede pri zdravniku, tudi brez simptomov. Stres testi, kot so vadba EKG, stres ultrazvok izpit oz talija scintigrafija lahko zazna znake latentnih težav z koronarne arterije ali bližajoči se srčni napad, protiukrepe pa je mogoče sprejeti že v zgodnji fazi.
