Predstavitev
O pljuč (pulmo) se uporablja za izmenjavo plinov in dihanje. Ker torej izpolnjuje vitalne naloge, a pljuč presaditev se izvaja le, če nobena druga terapija ne obljublja ozdravitve. Strogo rečeno, pljuč je sestavljen iz 2 pljuč, enega na desni in enega na levi.
Odvisno od resnosti in indikacije se v pljučih odstrani eno pljuče, oba pljučna ali več pljučna režnja presaditev in nato se vstavi funkcionalno pljuče darovalca. Pljuča presaditev se uporablja le v primerih napredovale pljučne bolezni, saj vsaka presaditev vedno vključuje določeno tveganje. Zato je treba predhodno zagotoviti, da vse možne konzervativne terapije niso delovale ali nimajo več nobenega učinka.
Če pacient že trpi zaradi dispneje v mirovanju in je njegova pričakovana življenjska doba brez presaditve manjša od 18 mesecev, se opravi presaditev. Obstajajo različne klinične slike, pri katerih je mogoče opraviti presaditev pljuč. Med njimi so med drugim tudi drugi vzroki za presaditev pljuč lahko histiocitoza Langerhansovih celic (Histiocytosis X), limfangioleiomiomatoza ali obliteranski bronhiolitis.
- Muskoviscidoza (cistična fibroza) z obojestransko bronhiektazijo
- Idiopatska pljučna fibroza
- Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) s pomanjkanjem alfa-1-antitripsina in
- Pljučni emfizem in
- Pljučna hipertenzija, ki jo povzročajo srčne napake in
- Sarkoidoza.
Vendar je treba vedeti, da nobena od teh bolezni ne pomeni, da je presaditev pljuč potrebna. Bolj je treba bolnika analizirati na podlagi njegovih simptomov in laboratorijske vrednosti da bi ugotovili, ali lahko terapija z zdravili še vedno vodi do uspeha, ali je škoda predaleč napredovala in je celjenje nemogoče ali pa je še vedno smiselno presaditi nova pljuča, ker bi bolnik pridobil nekaj let življenja. Če na primer bolnik z cistična fibroza ima relativno enosekundno zmogljivost le 30% (FEV1 = 30%), to je vsekakor indikacija za presaditev pljuč.
Vendar pa je pri bolniku s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki ima tudi relativno sekundno zmogljivost 30%, ta bolnik ne potrebuje presaditve pljuč, vendar lahko dobro živi s pravilno prilagojenimi zdravili. Ta primer kaže, da presaditev pljuč vedno zahteva upoštevanje številnih različnih dejavnikov in da ni nobene posebne vrednosti, nad katero bi rekli, da je presaditev nujno potrebna. Vendar pa obstajajo nekatere značilnosti, od katerih je treba razmisliti o presaditvi pljuč. Na primer 6- ali 12-minutni test hoje, pri katerem bolnika prosimo, da v danem času hodi čim dlje. Pacient, ki potrebuje presaditev pljuč, v tem času zaostaja le približno 500 m, saj z najmanjšim naporom zadiha.
