Pričakovana življenjska doba se izračuna na podlagi statističnih podatkov baze in se vedno nanaša na prebivalstvo na istem geografskem območju z enakimi življenjskimi pogoji. Določa se s pomočjo tabel umrljivosti. Poleg tega je pričakovana življenjska doba vedno veljavna le ob določenem času in se sčasoma lahko spremeni.
Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Pričakovana življenjska doba kaže na povprečni čas, ki ga lahko pričakuje življenje živega bitja v določenem časovnem obdobju. Pričakovana življenjska doba je povprečna dolžina življenja živega bitja po določenem časovnem obdobju. Določa se s pomočjo tabele smrtnosti, ki temelji na preteklih statistikah umrljivosti in predpostavkah o modelih za prihodnost. V večini primerov se pričakovana življenjska doba izračuna od obdobja rojstva, tako da zajema celotno življenjsko dobo človeka. Vendar se z višjo starostjo statistično pričakovana življenjska doba še živečega prebivalstva ustrezne starostne skupine poveča. To je posledica dejstva, da tisti, ki so že umrli v tej starostni skupini, niso več vključeni v statistiko od obračunskega obdobja naprej. Izračun pričakovane življenjske dobe temelji na ekstrapolaciji trenutnih življenjskih razmer v prihodnost. Pričakovana življenjska doba, ki se izračuna, pa se lahko kadar koli spremeni zaradi sprememb življenjskih razmer.
Vpliv
Na pričakovano življenjsko dobo vpliva veliko dejavnikov. Ti dejavniki so na primer posledica lokalnih, kulturnih in splošnih življenjskih okoliščin. Da bi torej podrobno ugotovili, kako dolgo je življenjska doba trenutno živeče osebe statistično, je treba poleg vplivov celotne družbe zabeležiti tudi lokalne vplive. Lokalni vplivi se izražajo na primer v danih okoljskih razmerah. Med drugim je ključno, da ljudje vedo, ali so nenehno izpostavljeni onesnaževalcem iz prometa ali okoliških industrijskih obratov. Ali živi v mestu ali na podeželju? Kako visoko je stres raven pri delu? Kateri še poklicno škodljivi vplivi obstajajo? Tudi zdravstvena oskrba v ustreznem stanovanjskem območju igra pomembno vlogo. To so dejavniki, ki so lokalnega izvora. Splošni dejavniki se nanašajo na dane gospodarske življenjske razmere celotne države, splošni medicinski napredek, prehransko stanje ali splošno zdravje zavest. Osnovni ekonomski življenjski pogoji so se v primerjavi s prejšnjimi generacijami bistveno izboljšali. Tako so v vseh zahodnih industrializiranih državah danes izključene gospodarske nesreče, ki vodijo do lakote. Tudi v zahodni Evropi danes ne potekajo več niti vojni konflikti, ki so vplivali na splošno pričakovano življenjsko dobo. Zdravje nega je revolucionarno napredovala v boju proti hudim smrtnim žrtvam nalezljive bolezni. Mnogi nalezljive bolezni lahko zdaj dobro nadzira antibiotiki ali pa jih je skoraj izkoreninila masa cepljenje. Zlasti nadzor bolezni je v zadnjih desetletjih močno podaljšal pričakovano življenjsko dobo. Drastično se je zmanjšala tudi smrtnost dojenčkov. Po drugi strani pa se v pozni starosti pojavljajo številne tako imenovane civilizacijske bolezni, ki jih lahko izsledimo do nezdravega načina življenja, kot so prenajedanje, premalo gibanja ali kajenje. Vendar je medicinski napredek že šel tako daleč, da je močno zmanjšal število smrtnih primerov zaradi teh bolezni. To tudi povečuje splošno pričakovano življenjsko dobo. Največja tveganja za prezgodnjo smrt danes predstavljajo dejavniki, kot so debelost, kajenje, premalo gibanja, visok krvni tlak or sladkorna bolezen. Poleg tega obstajajo tudi genetski dejavniki, ki vplivajo na pričakovano življenjsko dobo. Poleg tega so bile ugotovljene razlike med spoloma. Statistično gledano moški umrejo prej kot ženske. To ima lahko več vzrokov. Na primer, moški pogosto tvegajo več in tako pogosteje trpijo kot ženske. Tudi moški so pogosteje kot ženske izpostavljeni večjemu tveganju pri delu in zato pogosto zbolijo za poklicnimi boleznimi. Do nedavnega pa še moški zdravje zavest je bila manj izrazita kot pri ženskah. Vendar pa lahko biološki dejavniki vplivajo tudi na razliko v pričakovani življenjski dobi med spoloma. Razpravlja se o hormonskih in genetskih vzrokih. Moški spolni hormon naj bi na primer spodbujal razvoj arterioskleroza in trombozaPoleg tega ima moški le en kromosom X, medtem ko Y kromosom vsebuje le informacije, pomembne za spol. Če se denimo pojavijo genetske napake na genih X-kromosoma, jih ni mogoče nadomestiti z drugim X-kromosomom. Posledične bolezni lahko mnogim moškim skrajšajo pričakovano življenjsko dobo.
Bolezni in motnje
Vendar pa podaljšanje pričakovane življenjske dobe ne pomeni samodejno tudi povečanja kakovosti življenja. Čeprav številne bolezni ne povzročajo več takoj smrti, se verjetnost razvoja kroničnih bolezni s starostjo povečuje. Te bolezni pogosto drastično omejujejo kakovost življenja. Pogosto se na primer razvijejo revmatične bolezni, ki jih spremljajo omejitve gibanja. Poleg tega se pogosto razvijejo kronične bolezni srca in ožilja. V mnogih primerih senilna demenca se tudi razvija. Potreba po oskrbi se povečuje vzporedno s povečevanjem pričakovane življenjske dobe. Medicina se bo zato v prihodnjih letih soočala z naraščajočim izzivom zdravljenja teh tako imenovanih degenerativnih bolezni na način, da se ohrani ali obnovi kakovost življenja. Na to kaže že več znakov. Glede Alzheimerjeva bolezen obstajajo pristopi za razvoj aktivne snovi, ki lahko vsaj ustavijo bolezen. Vendar bo na tem področju treba veliko več raziskav. Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri nadzoru bolezni srca in ožilja, na primer z uvedbo novih vrst srčnih spodbujevalnikov. Načeloma bo medicinski napredek omogočil pomemben terapevtski uspeh pri vseh starostnih boleznih. K ohranjanju kakovosti življenja pa poleg povečanja pričakovane življenjske dobe ne sme prispevati le medicina, temveč tudi spremembe zdravstvene zavesti.
