Prikaz paranazalnih sinusov s pomočjo MRT

Predstavitev

O obnosnih votlin so votli prostori znotraj obraza kosti od lobanja, ki so napolnjene z zrakom, razporejene okoli nazofarinksa in obložene z nosna sluznica. Razdeljeni so na tako imenovane, pri čemer stojijo med seboj in z nosnimi odvodi Nosna votlina v povezavi. Služijo predvsem kot resonančne komore med govorom, pa tudi za vlaženje, čiščenje in ogrevanje zraka.

  • Maksilarni sinusi
  • Sinusi
  • Sphenoidni sinus in
  • Etmoidne celice,

MRI ali CT slikanje obnosnih votlin?

Slikanje z magnetno resonanco (MRI) je kot metoda slikanja, ki deluje z magnetnimi polji in ne s škodljivimi rentgenskimi žarki, še posebej primerno za slikanje mehkih tkiv in s tem tudi za slikanje patoloških procesov (npr. sinusitis, nastanek tumorja) v obnosnih votlin, ki med drugim vključujejo prizadetost sluznice. Računalniška tomografija (CT) kot nadaljnja metoda za slikanje obnosnih votlin, se lahko uporablja tudi za oceno sluznice, vendar je primeren tudi za slikanje kosti (npr. za razjasnitev anatomskih razmer v paranazalnem sinusnem sistemu). V nasprotju z MRT pa deluje z rentgenskimi žarki. Obe metodi je mogoče uporabiti enako dobro, odvisno od osredotočenosti vprašanja in indikacije za preiskavo.

Indikacije

MRI (in tudi CT) služi za slikanje za rutinsko pregledno diagnostiko obnosnih votlin v obrazu lobanja, pri čemer še posebej vnetni procesi in prostorske zahteve nosna sluznica, spremembe na obrazu lobanja kosti in analizirati je mogoče anatomske razmere paranazalnega sinusnega sistema. Najpogostejša indikacija za MRI obnosnih votlin je vnetje obnosnih votlin (med. sinusitis).

Še posebej v primeru kronične sinusitis, MRI lahko zagotovi informacije o vzroku kroničnosti, npr. z odkrivanjem ovir za pretok vode itd. itd. Poleg tega se slika MRI uporablja tudi za slikanje pred načrtovanimi invazivnimi kirurškimi posegi na sinusih, na primer kot punkcije ali endoskopije.

Na splošno so najpogostejše indikacije za MRI paranazalnega sinusa izključitev vnetnih procesov ali procesov, ki zasedajo prostor, pa tudi spremljanje njihovega napredka, slikanje prirojenih anatomskih različic in malformacij, pregled slike pred operacijo in izključitev zlomov po travmi. Zlasti lahko različne diferencialne diagnoze kažejo na magnetno resonanco:

  • Sem spadajo vnetja, kot je akutni ali kronični sinusitis (vnetje obnosnih votlin)
  • Nabiranje sluzi ali gnoja v jamah
  • Zlomi na srednji ali sprednji lobanji (zlom bazalne lobanje, zlom čelne kosti) po travmi
  • Benigni tumorji (npr. Osteomi, polipi, angiofibromi, retencijske ciste)
  • Maligni tumorji (npr. Karcinomi, sarkomi, metastaze)
  • Prirojene malformacije, kot so zoženje ali zapiranje zadnje nosne odprtine (hoanalna stenoza, - atrezija), razpoka ustnice in neba ali Cartagenerjev sindrom