Kaj so protitelesa?
Protitelesa - znana tudi kot imunoglobulini ali kratka: Ak ali Ig - so pomembni sestavni deli lastnega obrambnega sistema telesa, ki jih tvorijo celice B ali plazemske celice, podrazred limfocitov. To je skupina beljakovin tvori človeški organizem, ki služi obrambi telesa pred tujki. Običajno ta tuj material ustreza povzročiteljem bolezni, kot so bakterije, virusi ali glive.
Vendar sestavni deli rdeče kri celice, eritrocitov, je mogoče tudi prepoznati in odpraviti. Patološki imunski odziv najdemo na primer pri alergijska reakcija ali pri avtoimunski bolezni. Glede na njihovo funkcijo in kraj tvorbe v telesu jih lahko razdelimo v pet razredov: IgA, IgG, IgM, IgE, IgD.
Ig pomeni imunoglobulin. To opisuje skupino beljakovin v katero padejo tudi protitelesa. Protitelesa so del specifične imunske obrambe.
To pomeni, da so protitelesa odgovorna le za določen antigen. V nasprotju s tem kri celice so del celične imunske obrambe, nespecifičnega imunskega odziva. Natančneje, protitelesa tvorijo B-limfociti, podskupina levkocitov.
Protitelesa so sposobna prepoznati in vezati antigene. Antigeni se nahajajo na površini materiala, ki ga je treba odstraniti. Vsako protitelo ima določeno vezavno mesto za določen antigen.
Zato lahko vsako protitelo prepozna in izloči določen antigen, zato je raznolikost protiteles zelo velika. Zaradi imunske pomanjkljivosti se lahko zmanjša tvorba enega ali več protiteles. .
Predstavitev
Protitelesa so beljakovin ki jih sestavljajo štiri različne aminokislinske verige: dve enaki lahki in dve enaki težki verigi. Vsako protitelo pa je drugačno in individualno in ima zelo specifično funkcijo pri imunski sistem. Vsako oblikovano protitelo lahko kot antigen prepozna in veže (načelo ključavnice) in se bori proti zelo specifičnim strukturam, tako da se tvorijo specifična protitelesa za vsako tujo snov in vse patogene, ki napadajo telo in so prisotni v telesu. kri ali drugo telesnih tekočinah.
Protitelesa to specializacijo že dosežejo, ko jih tvorijo celice B / plazemske celice: slednje pridejo v stik z antigenom (npr. Patogeni, kot je npr. bakterije or virusi) kot del imunskega odziva ali pa jih aktivirajo druge imunske celice (T-celice), ki so imele stik z antigenom, tako da te takoj začnejo proizvajati protitelesa, ki imajo točno vezavno mesto, potrebno za zajem antigenov iz krvi. Ko protitelesa enkrat proizvedejo, jih celice B sprostijo v kri, kjer nato začnejo iskati "svoj" antigen, da ga vežejo in omogočijo, da ga uničijo druge imunske celice, na primer makrofagi. Protitelesa telesa proti imunski sistem so razdeljeni v 5 podrazredov, imunoglobulini G, M, A, E in D. Umetno proizvedena ali živalska protitelesa lahko v telo dovajamo tudi od zunaj, npr. kot del terapije za bolezni z imunski sistem, kot pasivno cepivo proti različnim patogenom ali za različne vrste rak.
Vsi članki v tej seriji:
